V soboto, 21. 2. 2015, se je v organizaciji Zavoda Maska in Stripartnice Buch zgodila uradna predstavitev knjige Cvetličarna v Hiši cvetja Lazarja Džamića, študije fenomena o Alanu Fordu. Pogovor ob izidu knjige je vodil Marko Miladonović - Mile, sodeloval je tudi Mitja Velikonja, avtor spremne besede.
V pogovoru, v katerem je aktivno sodelovalo tudi občinstvo, je bilo izpostavljenih kar nekaj zanimivih vprašanj in misli glede prevoda v slovenski jezik; o tem, kako je sam strip Alan Ford zaznamoval mladost marsikoga ter bil hkrati neke vrste priročnik za učenje hrvaškega jezika. Alana Forda in njegov fenomen pojavljanja predvsem v bivši SFRJ ter Italiji pri malce starejših (pa tudi mlajših) generacijah vsekakor še vedno lahko povezujemo z nostalgijo. Ob izidu in predstavitvi knjige se je zbralo več kot 50 ljudi, kar kaže na veliko zanimanje za knjigo tudi v Sloveniji. Med obiskovalci je bilo moč opaziti nekaj umetnikov, marketinških strokovnjakov ter estradnikov, ki nas še danes s pomočjo kulture povezujejo z bivšo Jugoslavijo, prav tako kot nas na njo veže Alan Ford.
O knjigi: Italijanski strip Alan Ford je izven domovine užival popularnost samo v nekdanji SFRJ, kjer je kot fenomen popularne kulture presegel vsa pričakovanja in postal kulten: danes se zdi, kot bi bil ustvarjen naravnost za jugoslovansko tržišče. Knjiga Cvetličarna v Hiši cvetja izpod peresa strokovnjaka za marketing, novinarja in kolumnista Lazarja Džamića, ki danes živi in dela v Londonu, je duhovita, lucidna in poglobljena kulturološka analiza stripa in njegove recepcije v SFRJ. Lazar Džamić pokaže, kako sta v Alanu Fordu scenarist Max Bunker (Luciano Secchi) in ilustrator Magnus (Roberto Raviola) karakterno in situacijsko dramaturgijo renesančne commedie dell'arte postavila v newyorški milje v obdobju hladne vojne, jo začinila z nadrealistično farsičnostjo in satirično kritiko skorumpiranega političnega sistema (kapitalizma, komunizma ali kateregakoli drugega političnega projekta zaključevanja Zgodovine). Ustvarila sta učinkovito mešanico arhetipov, ki zmorejo v vsakem času ustvariti pogoje za identifikacijo, in jih postavila v moderno urbano okolje, zaznamovano z oddaljeno grožnjo sovragov. Ta stripovski stroj je uspelo nagovoriti bralstvo v Italiji, predvsem pa v nekdanji Jugoslaviji, kjer prve izdaje stripa datirajo v leto 1970. Jugoslavija je bila v tistem času zmes družbeno-političnih kontradiktornosti in relativne liberalnosti: ti dejavniki so proizvajali vrsto absurdnih situacij, ki so jih bralci uspešno odčitavali iz (črno)humornih situacij Alana Forda.
Založba Maska s to izdajo nadaljuje usmeritev analitičnega pristopa k sodobnim popkulturnim fenomenom, ki se jim posveča v zbirki MEDIAkcije (Naomi Klein: No Logo, Oliver Razac: Ekran in živalski vrt, Ariel Dorfman in Armand Mattelart: Kako brati Jaka Racmana). Pri nas se je uradna prodaja knjige pričela 20. 2. 2015, na voljo je v vseh večjih knjigarnah.
Foto: Marko Vavoptič - Zaklop
