GZS

Stališče GZS do predloga zakona o omejevanju uporabe nakupovalnih vrečk (EPA 1498-V)

17.01.2011
6. januarja 2011 je bil v prvo branje posredovan predlog Zakona o omejevanju uporabe nakupovalnih vrečk. Njegova bistvena rešitev je uvedba okoljskega prispevka po principu »onesnaževalec plača«, s čemer naj bi se spodbujalo k uporabi nakupovalnih vrečk za večkratno uporabo.
Na Gospodarski zbornici Slovenije se zavzemamo za odgovorno ravnanje z okolje in ne nasprotujemo ukrepom, ki bodo usmerjeni v izboljšanje učinkovitosti ravnanja z odpadno embalažo. Ne moremo pa se strinjati z vrsto vsebinskih in konceptualnih izhodišč zakona, ki terjajo ponoven strokoven razmislek, nasprotujemo pa tudi postopkom priprave predloga zakona.

Ugotavljamo, da je postopek priprave predloga tega zakona v neskladju z Resolucijo o normativni dejavnosti. Predvideni zavezanci k temu zakonu – predelovalna industrija in trgovina, še manj pa stroka, v pripravo zakona niso bili vključeni. Zato pavšalni prikazi razlogov in učinkov zakona na okolje ne vključujejo temeljite strokovne ocene, povsem pa je opuščena ocena učinkov na slovensko gospodarstvo. Zato pričakujemo, da se bo na Vladi RS, ki naj bi na predlog zakona dala svoje mnenje, predlog obravnaval v skladu s Poslovnikom dela Vlade RS, ki zahteva celovito obravnavo učinkov predpisov, še zlasti na okolje in gospodarstvo.

V zvezi s predvidenimi davčnimi obremenitvami po načelu »onesnaževalec plača« na GZS poudarjamo:
• Primerjava Slovenije z ostalimi državami EU na področju okoljskih dajatev za leto 2008 kaže, da proračunski prihodki iz naslova teh dajatev v Sloveniji predstavljajo 3% BDP oziroma 0,6% več kot je povprečje EU-27; kar nas uvršča na šesto mesto. Pri tem je Slovenija leta 2008 namenila varstvu okolja in varčevanju z energijo 7,2% državnih pomoči, medtem ko okoljsko najbolj osveščene in učinkovite države Danska, Nemčija, Italija, Nizozemska, Velika Britanija in Švedska za varstvo okolja in varčevanje z energijo namenjajo precej večji delež državnih pomoči - največkrat v obliki davčnih olajšav. Švedska kar 85% vseh državnih pomoči namenja okolju, Nizozemska 58%, Nemčija 41% itd.

•  Predvidene nove davčne obremenitve so povsem nesprejemljive, saj so nesorazmerno visoke. V primerjavi s prodajno ceno 2 evrov na kilogram (400 kosov) vrečk iz polietilena nalagajo okoljski prispevek do 200 evrov na kilogram (odvisno od teže oz. velikosti vrečke). Poleg tega je to bistveno več kot znašajo stroški ravnanja z odpadno embalažo (embalažnina), ki jo družbam za ravnanje z odpadno embalažo zavezanci plačujejo že danes. Le ta za prodajno plastično embalažo znaša 112 evrov na tono, kar je 0,112 evrov na kilogram.

• Na osnovi obstoječe zakonodaje in po načelu razširjene odgovornosti proizvajalca podjetja že plačujejo stroške ravnanja z odpadno embalažo, hkrati pa na podlagi uredbe o okoljski dajatvi plačujejo tudi okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže, kar je prihodek proračuna. Uvedeni novi okoljski prispevek bi tako za podjetja predstavljal samo še novo obveznost in nove stroške. Pri tem pa prihodki iz tega naslova ne bi bili usmerjeni v spodbujanje sprememb obnašanja potrošnikov, v izboljšanje sistema zbiranja odpadne embalaže ali v spodbujanje predelave odpadne embalaže v slovenskem prostoru. Usmerjeni bi bili v prvi vrsti v ukrepe za »državljanke in državljane«. Izpostavljamo, da je odpadna embalaža dragocena surovina, ki nadomešča uporabo naravnih virov, zato je treba njeno zbiranje in predelavo spodbuditi.

• Za ustrezno ravnanje z embalažo in odpadno embalažo so v Sloveniji podane zadostne zakonske podlage, med njimi Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Ur. list RS št. 84/06, 106/06 in 110/07) in Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže (Ur. list RS, št. 32/06,  65/06, 78/08 in 19/2010). Ukrepi so sprejeti, le njihovo izvajanje v praksi je pomanjkljivo. Vendar to ni zadosten razlog za sprejem novega zakona, še posebej, če ta obravnava samo manjši del problematike odpadne embalaže (manj kot 1% odpadne embalaže). Prepričani smo, da je treba problematiko odpadne embalaže obravnavati celovito, se usmerjati k preprečevanju nastajanja odpadne embalaže, ponovni uporabi in predelavi odpadne embalaže, še zlasti pa k izboljšanju sistema zbiranja odpadne embalaže. Opozarjamo, da je treba ukrepe načrtovati v povezavi s sistemom ravnanja s komunalnimi odpadki oziroma z ločeno zbranimi frakcijami komunalnih odpadkov.

•  V programu Vlade RS za leto 2011 je priprava Uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o ravnanju z odpadki, Operativnega programa ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami komunalnih odpadkov, Uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki in Uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo. Pričakujemo, da bodo te spremembe vključevale tudi ukrepe za preprečevanje odpadne embalaže.

Zakon v predlagani vsebini ni primeren za nadaljnjo parlamentarno obravnavo, zato pričakujemo, da bo naše stališče podprto tudi na splošni razpravi o zakonu. Da bi izboljšali učinkovitost ravnanja z odpadno embalažo pa predlagamo, da se oblikuje delovna skupina, ki bo pripravila osnutek Akcijskega načrta za ravnanje z odpadno embalažo, ki bo vključeval ukrepe za spodbujanje sprememb sedanjih potrošniških navad in bo sestavni del načrtov ravnanja z odpadki, katerih izdelavo zahteva okvirna direktiva o odpadkih 2008/98/ES. Prepričani smo, da je nujno v pripravo tega načrta aktivno vključiti vse, v embalažno verigo vključena podjetja oziroma gospodarsko in druge reprezentativne zbornice, ki bi morale pri tem imeti zelo aktivno vlogo.

Gospodarska zbornica Slovenije

tekst in foto: Gospodarska zbornica Slovenije
Služba za strateško komuniciranje
nazaj
pridružene povezave
 
nazaj