3. program Radia Slovenija

Program od 19. marca do 25. marca 2012

19.03.2012
Program od 19. marca do 25. marca 2012 na frekvencah 3. programa Radia Slovenija.

Ponedeljek, 19. 3. 2012

ARS HUMANA OB 14.05
NA 3. PROGRAMU
Irska je ena izmed tistih držav, v katerih je imela književnost, podobno kot v Sloveniji, od nekdaj prominentno vlogo v družbi. Toda na Irskem jo je uspela tudi ohraniti, kar bi malo težje trdili za slovensko knjigo.  Tudi o tem je spregovoril eminentni irski kritik in pesnik Dennis O'Driscoll v pogovoru za naš radio. Ob tem, da je predstavil svojo kritiško in pesniško poetiko, pa je odgovoril tudi na zelo aktualno vprašanje danes, namreč vprašanje o položaju umetnosti, še posebej literature, v času recesije. Z Dennisom O'Driscollom se je pogovarjala Tina Kozin.

S KNJIŽNEGA TRGA OB 17.30
NA 3. PROGRAMU
V oddaji S knjižnega trga boste slišali recenzije pesniške zbirke Maje Gal Štromar Boginja z zamudo, kratke proze Tomaža Kosmača Varnost, romana Ismaila Kadareja Palača sanj in filozofske razprave Giorgia Agambena Odprto, človek in žival.

IZ SLOVENSKE GLASBENE USTVARJALNOSTI OB 18.00
NA 3. PROGRAMU
V tokratni oddaji “Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti” bomo predvajali nekaj bolj znanih skladb Emila Adamiča, enega najplodovitejših slovenskih skladateljev, čigar opus šteje več kot 1000 skladb. Prav tako bomo na kratko orisali njegovo življenjsko pot. Oddajo je pripravil Mihael Kozjek.

RADIJSKA IGRA OB 22.05 - Viktor Konjar: ZAPRTI DOSJE
NA 3. PROGRAMU
Avtorju odslikava anomalije in deviacije v našem konkretnem tukaj in zdaj. Osrednja junakinja dela, Andreja, ki skuša v mladostnem zanosu za resnico in pravico razkrinkati manipulacije in mahinacije v podjetju, kjer dela, doživi seveda poraz, ki postane njena velika življenjska izkušnja. Celotno dogajanje slika Konjar docela realistično, dve časovni ravni učinkovito prepleta v celoto in tako ustvarja aktualno igro, katere namen je jasen, saj skuša neprikrito opozoriti na boleče pojave v moralni zgradbi naše družbe. V glavni vlogi igre, ki je bila posneta leta 1980, nastopa Milena Zupančič, v ostalih pa med drugimi tudi Ivo Ban, Mojca Ribič, Andrej Kurent, Vladimir Skrbinšek, Janez Albreht in Jožica Avbelj. Tonski mojster je bil Jure Culiberg, dramaturg Borut Trekman, režiser pa Aleš Jan.


Torek, 20. 3. 2012

GLASOVI SVETOV OB 14.05 - 30. let Jadrana Krta
NA 3. PROGRAMU
13. in tričetrtletni nerazumljen intelektualec in bodoči pisatelj Jadran Krt se je leta 1982 prvič pojavil v radijski igri nato pa v knjigah Skrivni dnevnik Jadrana Krta in Rastoče težave Jadrana Krta. Slovenski prevod je bil presežen, takratni urednik Vasja Cerar pa osebnost, ena redkih takrat,  ki je s svojim izjemnim znanjem enakovredno združeval klasiko in popularno kulturo. Jadran Krt je z detabuiziranjem tem iz najstniškega in družbenega življenja in z dnevniško pisemskim literarnim slogom tudi pri takratni naši, precej zadržani najstniški generaciji, požel velikansko navdušenje. Osrednje vprašanje je, v čem so se vprašanja najstnikov in njihovega odraščanja trideset let po izidu,  v času Infos družabnih omrežij in potrošniške družbe spektakla najbolj spremenila in ali so razmere britanskih predmestij Jadrana Krta izpred tridesetih let – revščina, brezposelna družina, brezperspektivnost izobraževalne poti… -  razmere današnje Evrope. Avtorica Sue Townsend je zadnjo knjigo z že odraslim junakom naslovila »Jadran Krt in orodje za množično uničevanje« - tarča politične satire so Blairovi laburisti, uspeha prvih izdaj pa z njo ni ponovila.
 
KONCERTNI DOGODKI NA TUJEM OB 16.30
NA 3. PROGRAMU
Simfonična pesnitev »Pesem junaka« Antonina Dvoržaka, Koncert za trobento in orkester, imenovan »Most«, Rolfa Martinssona in simfonična fantazija »Iz Italije« Richarda Straussa so mojstrovine, ki jih je pred dobrim mesecem na abonmajskem koncertu v Hamburgu izvedel Simfonični orkester Severnonemškega radia. Dirigiral je Andris Nelsons. Posnetek smo izbrali iz evroradijske ponudbe, solist bo Håkan Hardenberger. Oddajo pripravlja Polona Kovačič.

JEZIKOVNI POGOVORI OB 18.00 - Jezikoslovni vidiki spleta
NA 3. PROGRAMU
Splet je verjetno največja zbirka besedil, zato postaja vedno bolj predmet jezikoslovnih raziskav. Med drugim prinaša zanimiva spoznanja o novih možnostih sporazumevanja in branja. Ali postaja s spletom sporazumevanje učinkoviteje? Ali je splet lahko reprezentativen vzorec jezika? V kolikšni meri se je v zadnjih letih zmanjšal vpliv angleščine in povečala prisotnost slovenščine na medmrežju? O tem z doktorico Mijo Michelizzo, raziskovalko Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Oddajo pripravlja Aleksander Čobec

LITERARNI VEČER OB 21.00 - Borut Kraševec, mojster poustvarjalne besede
NA 3. PROGRAMU
Borut Kraševec je leta 2000 objavil svoj prvi knjižni prevod iz ruščine, roman Omon ra Viktorja Pelevina. Pelevina je pozneje še prevajal, med drugim pa je prevedel ključne avtorje oziroma temeljna dela iz literarne teorije (Lotman), filozofije (Šestov), dramatike (Gogoljev Revizor), klasične proze (Bratje Karamazovi Dostojevskega) in sodobne proze (Makanin), pripravil pa je tudi antologijo sodobne ruske kratke proze Pogovor gluhonemih. Kraševec, ki se je v minulem desetletju uveljavil kot vrhunski prevajalec iz ruščine, »poskuša (če se le da) prevajati najljubše tekste najljubših avtorjev − edinole tako lahko s tekstom vzpostavi intimen odnos, brez katerega ni mogoč noben presežek.« V Literarnem večeru bomo slišali odlomke iz nekaterih njegovih značilnih prevodov, seveda iz romana Bratje Karamazovi, iz Gogoljeve komedije Revizor in  iz romana Vladimirja Makanina  Underground ali Junak našega časa, prisluhnili pa bomo tudi mojstru poustvarjalne besede Borutu Kraševcu.

S SOLISTIČNIH IN KOMORNIH KONCERTOV OB 19.30
Godalni kvartet Tartini v Mariboru, 1. oddaja
NA 3. PROGRAMU                                                                            
Vodilni slovenski Godalni kvartet Tartini deluje od leta 1983, pester in bogat repertoar del za to godalno zasedbo vseskozi plemeniti z deli za različne komorne zasedbe in sodeluje s priznanimi instrumentalisti. Na koncertu v dvorani v Mariboru je izvedel dela od zgodnje romantike do sredine 20. stoletja. V 1. oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, prisluhnite Godalnemu kvartetu št. 6 v G-duru, op. 101, Dmitrija Šostakoviča in Godalnemu kvartetu v g-molu, op. 10, Clauda Debussyja ter pogovoru s članom Godalnega kvarteta Tartinija.
 
RADIJSKA IGRA OB 21.05 - Istvan Czurka: VSAK TRENUTEK PONUJA ČUDEŽ
NA 1. PROGRAMU
Igra temelji na vsakdanji tematiki, njena faktura pa je polna svojske ironije in bleščečih dialogov, ki jih podlagajo nasprotujoči si notranji monologi. Zrežiral jo je Jože Vozny, tonska mojstrica je bila Metka Rojc, dramaturginja pa Djurdja Flere.


Sreda, 21. 3. 2012

KRATKA RADIJSKA IGRA OB 13.05  - Miloš Mikeln: PRIJATELJI
NA 3. PROGRAMU
Skeč Prijatelji je nastal iz satiričnega kabareta "Zaradi inventure odprto”, ki ga je slovenski pisatelj Miloš Mikeln napisal že leta 1975, vendar pa je želo njegove satire na človeško samoljubnost in egoizem še danes zelo aktualno. Radijsko izvedbo sta pripravila Pavel Lužan kot dramaturg in Metka Rojc kot tonska mojstrica in režiserka.

ARSOV FORUM OB 14.05
NA 3. PROGRAMU
Ob mednarodnem dnevu poezije se bomo v oddaji Arsov forum pogovarjali o poeziji, razpeti med večnostjo in trenutnostjo. Ugotavljali bomo, kakšna je današnja vloga poezije, kaj je z njeno družbeno angažiranostjo na eni strani in čisto osebno  liriko na drugi. Poskušali bomo analizirati, kako se spreminja položaj ustvarjalca v družbi, kakšna je vloga trga, kakšne posledice bodo imeli varčevalni ukrepi vlade ... Pogovor bo vodil Vlado Motnikar.


Četrtek, 22. 3. 2012

RAZGLEDI IN RAZMISLEKI OB 13.05
NA 3. PROGRAMU
V nizu oddaj, ki jih posvečamo gostom - pisateljem na festivalu Literature sveta – Fabula 2012 , bomo v Razgledih in razmislekih prisluhnili petdesetletnemu ruskemu pisatelju Mihailu Šiškinu. Do zdaj je v slovenščini izšel njegov roman Venerini laski, ob festivalu Fabula pa še zbirke kratkih zgodb. S pisateljem Šiškinom se je pogovarjal Tomaž Gerden.

GLASOVI SVETOV OB 14.05 - Radio brez meja
NA 3. PROGRAMU
V redni mesečni oddaji Radio brez meja, ki jo pripravljamo s slovenskima programoma RAI Trst A in ORF Celovec, smo tokrat pripravili teme, ki utegnejo pritegniti  poslušalce enotnega slovenskega prostora. Literarna kritičarka Tatjana Rojc iz Trsta bo predstavila obsežno korespondenco Srečka  Kosovela, k pogovoru smo povabili tudi Marka Hatlaka mladega slovenskega virtuoza na harmoniki, ki se uveljavlja tudi v mednarodnem prostoru, v oddaji pa bo spregovorila tudi Maja Haderlap, pesnica in pisateljica, ki je prejela zlati častni znak dežele Koroške. Oddajo so pripravili novinarji Ines Škabar, Johan Kežar in Martina Černe.

IZŠLO JE OB 17.00  - Erik Valenčič: Obleganje Gaze
NA 3. PROGRAMU
Danes svetovni mediji poročajo o Siriji, še včeraj so o Libiji in predvčerajšnjim o Egiptu, tako da se zdi, da so se Gaza in prispevki o njej umaknili z naslovnic časopisov in udarnih novic v poročilih Zato se zdi, da je knjiga nekdanjega novinarja Mladine Erika Valenčiča z naslovom Obleganje Gaze (izdala jo je založba Pasadena) izšla pravočasno: o trpljenju Palestincev v Gazi ponuja širšo sliko, hkrati pa tudi marsikatero osebno pričevanje. Več o »največjem zaporu na svetu« nam bo povedal Erik Valenčič v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo.

RADIJSKA IGRA OB 22.05 - Miroslav Madjer: JUNAKI
NA 3. PROGRAMU
Igra hrvaškega pesnika razkriva dva problema: na eni strani avtorske muke ustvarjanja, na drugi pa kritiko moralnih deformacij v družbi. O tem govori napet dialog med avtorjem in njegovimi junaki, ki se sproti opredeljujejo do svojih likov v igri in skoznje ocenjujejo tudi avtorja, njegovo pisateljsko iskrenost, ustvarjalno in človeško etiko. In ker so ti "junaki" v konfliktnem odnosu tudi med sabo, ima ta igra, prepletena s konkretnostjo človeških likov in našega vsakdanjega življenja, še posebej učinkovit, dvoplastni pomen. Zrežiral jo je hrvaški gostujoči režiser Zvonimir Bajsić.

LITERARNI VEČER OB 21.05 - Vinko Möderndorfer: Limonada slovenica
NA 1. PROGRAMU
Vinko Möderndorfer je v komediji Limonada slovenica iz leta 1999 pogledal v zakulisje političnega dogajanja, prikazal igre političnih veljakov in njihovo zlorabljanje ljudi, s katerimi se lahko okoristijo. Predvsem pa je opozoril, kako lahko politične ambicije, samozadostnost, prevzetnost, sebičnost … zaslepijo človeka. Limonada slovenica je bila izbrana med štiri dramska besedila, namenjena za letošnji maturitetni esej. Za radijski literarni večer jo je priredila profesorica slovenščine Miriam Stanonik..

LITERARNI NOKTURNO OB 23.05  - Johann Wolfgang Goethe: Pesmi
NA 1. PROGRAMU
Na večer, ko mineva 180 let od smrti nemškega pesnika, pisatelja, dramatika, filozofa Johanna Wolfganga Goetheja, bomo slišali kratek izbor iz njegove poezije. Goethe, ki se je rodil leta 1747 v Frankfurtu ob Majni, je eden osrednjih predstavnikov evropske predromantične književnosti in seveda avtor številnih del, ki sodijo v evropski književni kanon, kot so Faust, Trpljenje mladega Wertherja, Učna leta Wilhelma Meistra ali pa potopis Italijansko potovanje. V Literarnem nokturnu bomo prisluhnili njegovi poeziji v prevodih Lili Novy, Dušana Ludvika in Jožeta Udoviča, bral bo Vojko Zidar. Arhivsko oddajo je uredila Ingrid Kovač Brus.

 
Petek, 23. 3. 2012

PODOBE ZNANJA OB 16.30 – akademik Stanko Kristl
NA 3. PROGRAMU  
Pred kratkim je praznoval 90-letnico akademik Stanko Kristl, pripadnik vplivne skupine arhitektov slovenske moderne, ki se je oblikovala v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja in je s svojimi delo trajno zaznamovala slovensko kulturo. V počastitev njegovega življenjskega jubileja v Podobah znanja tokrat znova objavljamo intervju, ki smo ga z njim posneli in prvič predvajali pred nekaj leti. Kristl je bil med drugim asistent pri profesorju Edvardu Ravnikarju, v poznejših letih pa profesor na Fakulteti za arhitekturo. S svojimi deli je trajno oblikoval vsakdanji prostor Ljubljane in drugih slovenskih mest; deloval je tudi v nekdanji skupni državi ter v tujini. Med mnogimi njegovimi stvaritvami kaže omeniti otroški vrtec Mladi rod za Bežigradom in stanovanjske bloke na Prulah pa atrijske hiše v Trnovem v Ljubljani, dalje stanovanjsko-trgovski blok v Velenju, izolsko bolnišnico in diagnostično- terapevtski del Kliničnega centra v Ljubljani. Prejel je vrsto uglednih strokovnih, umetniških in družbenih priznanj in nagrad doma in zunaj Slovenije. Z arhitektom, akademikom  Stankom Kristlom se je pogovarjal Štefan Kutoš.

PETKOV KONCERTNI VEČER OB 20.00
Transcedentalno popotovanje z Orkestrom Festivala Maribor
NA 3. PROGRAMU                                     
Sklepni koncert 4. festivala Maribor je bil duhovne vsebine. V mariborski Stolnici sta nastopila mednarodni Orkester Festivala Maribor in Zbor Hrvaške radiotelevizije. S solisti: sopranistkama Aleksandro Zamojsko in Monico Theiss-Eröd in mezzosopranistko Barbaro Jernejčič Fürst ter z orglavcem Tomažem Sevškom pod taktirko violinista Richarda Tognettija so izvedli Glorio v D-duru Antonia Vivaldija, vokalni Magnificat  z zborovodjem Luko Vukšićem in skladbo za glas in orgle Arva Pärta, ter krajši skladbi Johanna Sebastiana Bacha in Johna Adamsa. Oddajo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc.


Sobota, 24. 3. 2012

NAŠI UMETNIKI PRED MIKROFONOM OB 11.05
NA 3. PROGRAMU
V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom bomo predstavili dirigenta Stojana Kureta, letošnjega dobitnika nagrade Prešernovega sklada, ki jo je prejel za dirigentske dosežke na področju zborovske glasbe v zadnjih dveh letih. Njegova zborovska umetnost je, kot so zapisali v utemeljitvi k nagradi, polna presežkov. Zavidanja vredne uspehe doma in v tujini je dosegal že z Akademskim pevskim zborom Tone Tomšič, ki ga je vodil deset let, v zadnjem času pa navdušuje kot dirigent moškega zbora Vokalna akademija Ljubljana, ki od ustanovitve leta 2008 posega po najvišjih priznanjih na mednarodnih zborovskih tekmovanjih, med njimi je velika nagrada Evrope leta 2010. Pogovor z njim je pripravila Anamarija Štukelj Cusma.

ODDALJENI ZVOČNI SVETOVI OB 11.25 - Romunija, Oltenija
NA 3. PROGRAMU
Oltenija je pokrajina na jugozahodu Romunije. V zgodovini je preživela marsikaj, mnoga ljudstva so postila v njej svoje sledi in vse to lahko opazimo tudi v oltenski ljudski glasbi. Spoznali bomo nekaj značilnih instrumentalnih zasedb s konca tridesetih in začetka štiridesetih let prejšnjega stoletja, slišali pa bomo primere t.i. glasbe za poslušanje, za ples, nekaj liričnih primerov in še kaj. To je predvsem starodavna glasba romunskega podeželja. Med glasbili bo prevladovala violina, slišali pa bomo tudi panovo piščal in cimbale.

OPERNI RECITAL OB 17.00
NA 3. PROGRAMU
Najbolj zagreti ljubitelji operne glasbe bodo morda pri poslušanju naše današnje oddaje nekoliko razočarani nad sporedom, saj v njej ne bo niti takta operne glasbe − nikakor pa ne bodo razočarani nad petjem pevke, ki jo danes predstavljamo: to je švicarska sopranistka Heidi Brunner. Med posnetki na plošči, s katere bomo predvajali glasbo, sta le dva z orkestrsko spremljavo, na vseh drugih pa pevko spremlja uveljavljena ameriška pianistka Kristin Okerlund. Oddajo je pripravil Peter Bedjanič.

IZBRANA PROZA OB 18.00 - Ama Ata Aidoo: Vse šteje (ob 70. obl. rojstva)
NA 3. PROGRAMU
Pred osmimi leti je v knjižni obliki v slovenščini prvič izšel izbor kratkih zgodb ganske pisateljice Ame Ate Aidoo z naslovom Vse šteje. Avtorica se je rodila 23. marca pred sedemdesetimi leti. V svojih delih izraža radikalno politično vizijo, s katero poskuša po obdobju kolonializma znova vzpostaviti afriško identiteto. Osrednji vprašanji sta, kako ustvariti moderno afriško družbo, ki temelji na nekolonialnih vzorcih in tradicijah, in položaj ženske v družbi. Prav s tem se ukvarja tudi v zgodbicah Njena lasna politika in Vse šteje, ki smo ju izbrali za tokratno oddajo. Prevedli sta ju Nataša Hrastnik in Polona Glavan.

GREMO V KINO OB 18.15
NA 1. PROGRAMU (ponovitev na 3. programu 24.03.2012 ob 14.30)
Ljubljanski festival dokumentarnega filma letos začenja film Maje Weiss Fant, pobratim smrti 2, v katerem se bomo po dvajsetih letih spet srečali z Anatolijem Rižovom iz Ukrajine, ki je po černobilski nesreči leta 1991 nekaj tednov preživel v Sloveniji, kjer pa se je ravno takrat začela vojna. Del festivala je tudi retrospektiva Rokumentarec, pospremljena s predavanji in z izborom kultnih filmov o rocku. Slišali pa boste tudi oceno filma Masaker, ki ga je Roman Polanski posnel po gledališki uspešnici.
 
KRATKA RADIJSKA IGRA OB 22.40 - Arthur Schnitzler: GROF IN VLAČUGA
NA 1. PROGRAMU
Kratka radijska igra Grof in vlačuga je priredba znamenitih dramskih dialogov o erotičnem vrtiljaku, ki jih je na prelomu devetnajstega in dvajsetega stoletja napisal avstrijski pisatelj Arthur Schnitzler. V ljubezenski avanturi spoznamo, kako subjektivna so lahko merila za določanje resničnosti. Grofa je zaigral Polde Bibič, vlačugo Nataša Tič Ralijan, igro pa je zrežiral Igor Likar.

LITERARNI NOKTURNO OB 23.05 - Juan Ramόn Jiménez: PRVA POMLAD
NA 1. PROGRAMU
V Literarnem nokturnu boste slišali nekaj pesmi španskega lirika Juana Ramόna Jiméneza . Leta 1956 je pri 74ih letih prejel Nobelovo nagrado za literaturo. Dotlej je bilo njegovo zelo obsežno pesniško delo (izdal je približno štirideset knjig) povprečnemu evropskemu bralcu neznano. Ne glede na to pa je bil ves čas osrednja osebnost španske poezije, bil je, kakor so tedaj pisali »eden izmed polov«, okoli katerih se je gibala moderna španska lirika. Jiménez je bil Andaluzijec in prav posebnosti andaluzijske pokrajine ter njena otožna narava, so spodbudile številne pesmi. Interpretira jih dramski igralec Matija Rozman.


Nedelja, 25. 3. 2012

PRENOS BOGOSLUŽJA OB 10.00
NA 3. PROGRAMU
Prenos bogoslužja bo iz cerkve Marijinega oznanjenja, Frančiškanskega samostana Ljubljana – Center.

SEDMI DAN OB 18.40 – Post puščavskih očetov
NA 3. PROGRAMU
Na območju današnjega Egipta so v 3. stoletju začele nastajati prve krščanske meniške skupnosti. Iz izkušnje puščavniškega življenja, so v odnosu učenec – učitelj nastali kratki izreki Apoftégme. Gre za posebno obliko modrostne književnosti, ki je nastajalo v kontekstu meniške vzgoje. Velik del izrekov se nanaša na askezo, predvsem na post, ki je bil za menihe – puščavske očete, med najpomembnejšimi. Gost oddaje bo frančiškan patrolog dr. Miran Špelič.

EVRORADIJSKI KONCERT OB 11.05
NA 3. PROGRAMU
V oddaji Evroradijski koncert bomo predvajali posnetke koncerta Orkestra Luksemburške filharmonije in violinistke Julie Fischer. Koncert, ki je potekal pod vodstvom Emmanuela Krivina, je potekal 25. maja v Dvorani Luksemburške filharmonije. Na sporedu so bila dela sodobnega francoskega skladatelja Pascala Dusalina, Antonina Dvoržaka, Niccoloja Paganinija in Igorja Stravinskega.

HUMORESKA TEGA TEDNA OB 14.05 - Orrin Henry: Pomlad a la carte
NA 3. PROGRAMU
Vabimo vas, da prisluhnete Humoreski tega tedna, ki jo je napisal ameriški humorist Orrin Henry, ki je s svojo zabavno prozo zalagal newyorško časopisje ob prelomu stoletja. Izbrali smo njegovo Pomlad a la carte, ki smo jo posneli leta 1980 v prevodu Stane Vinšek in interpretaciji dramskega igralca Janeza Hočevarja.

MUSICA NOSTER AMOR OB 16.05
NA 3. PROGRAMU
V današnji oddaji bomo predvajali posnetek koncerta, na katerem je nastopil simfonični orkester BBC pod vodstvom Kirilla Karabatisa, solistka je bila Khatia Buniatišvili. Najprej je bila na sporedu “Simfonija št. 4 v a-molu” Jeanna Sibeliusa, nato pa sta sledila še “Klavirski concert št. 1 v Des-duru” Sergeja Prokofjeva in “Petruška (1947)” Igorja Stravinskega. Oddajo je pripravil Mihael Kozjek.

SPOMINI, PISMA IN POTOPISI OB 18.05 - Georges Simeon: Pismo moji materi
NA 3. PROGRAMU
Francosko-belgijskega pisatelja Georgesa Simeona poznamo predvsem po njegovih številnih kriminalnih romanih o inšpektorju Maigretu. Verjetno bo zato toliko bolj zanimivo, da vas z današnjo oddajo Spomini, pisma in potopisi, ki je zdajle na sporedu, vabimo k poslušanju Simenonovega pisma materi, napisanega po njeni smrti. Georges Simenon je svojo mater spremljal osem dni pred njeno smrtjo. Stara je bila 91 let, on 67. Ločevalo ju je četrt stoletja, ocean nezaupanja, neizrečenosti, zamer, v ozadju pa neizrekljiva nežnost. Tako v pismu svoji materi pisatelj razkriva predvsem sebe. Govori o dveh ljudeh, ki jima ni nikdar uspelo, da bi se pogovorila in ljubila. Pismo moji materi je prevedla Tadeja Šergan, interpretiral pa dramski igralec Branko Šturbej.

DUHOVNA MISEL OB 06.45
NA 1. PROGRAMU
Duhovno misel pripravlja Robert Friškovec.

RADIJSKA IGRA ZA OTROKE OB 08.05 - Frane Puntar: VRATA, KI ŠKRIPLJEJO
NA 1. PROGRAMU
Igro je kot ena najpogostejših režiserk Puntarjevih radijskih iger tudi tokrat zrežirala Rosanda Sajko. Vrata, o katerih govori igra, se odpirajo v svet najčudovitejših doživetij, zabave, pesmi in iger. Izvirno glasbo je napisal Urban Koder, tonska mojstrica je bila Metka Rojc, dramaturginja pa Djurdja Flere.

LITERARNI  NOKTURNO OB 23.05  - Czeslaw Milosz: Otrok Evrope
NA 1. PROGRAMU
Czeslaw Milosz, evangelist 20. stoletja in Goethe nove dobe, kot so ga imenovali, v pesnitvi Otrok Evrope postavlja zrcalo evropski družbi in zahodni civilizaciji, opozarja na izgubljanje njene življenjske sile, na cinizem in usihanje duha. Tudi smeh se spreminja, celó stoletje satire je končano, pravi, ostajajo le še stisnjena usta. Pesnitev je prevedla Katarina Šalamun Biedrzycka, prebral pa igralec Zvone Hribar.

tekst in foto: RTV Slovenija
nazaj
pridružene povezave
 
nazaj