 |
|
|
| Mariborska razvojna agencija |
Mednarodni posvet Postpenalna obravnava: med teorijo in prakso |
| 23.03.2012 |
| Mariborska razvojna agencija skupaj z Društvom Vizija in Andragoškim zavodom - LU Maribor organizira 28.3.2012 v Hotelu City v Mariboru posvet na temo postpenalne obravnave v okviru projekta Resocializacija zapornikov: s postpenalno obravnavo na trg dela. |
| Projekt je financiran v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007 - 2013, 4. razvojne prioritete »Enakost možnosti in spodbujanje socialne vključenosti, 4.1 prednostne usmeritve »Enake možnosti na trgu dela in krepitev socialne vključenosti«. Namen projekta je s pomočjo psihoterapije, vključene v proces obravnave obsojencev in bivših obsojencev, oblikovati model, ki bo vplival na zmanjšanje povratništva ter bivšim obsojencem omogočil reintegracijo na trg dela. Da bi problematiko zajeli kar se da celovito, se v projektu posvečamo tako zagotavljanju osnovne (bivanjske) blaginje, predvsem zadovoljevanju osnovnih življenjskih potreb (stanovanjske problematike, zaposlitve, ustrezne izobrazbe) kot restrukturiranju osebnosti in odnosov v družbenem okolju bivšega obsojenca. Za učinkovit vstop bivših obsojencev na trg dela izvajamo naslednje aktivnosti: psihoterapijo – delovno terapijo – zapolnitev vrzeli v izobraževanju kot tudi na trgu dela, in sicer osveščanje delodajalcev, vključno s prikazom celovite problematike bivših obsojencev, predvsem žensk in mladostnikov. Pogoj za zaposlitev je udeležba na psihoterapiji, tako bivšega obsojenca kot tudi bodočega zaposlovalca. Slednje pomeni, da bivši obsojenci ostanejo v postpenalni obravnavi vsaj še eno leto po odpustu. Na posvetu bodo sodelovali strokovnjaki s področja postpenale v R Sloveniji in R Avstriji. Projekt RES_ZA Povzetek projekta Resocializacija zapornikov: s postpenalno obravnavo na trg dela (akronim: RES_ZA), odobrenega v okviru JR za spodbujanje enakih možnosti in socialne vključenosti na trgu dela v okviru 4. Razvojne prioritete »Enakost možnosti in spodbujanje socialne vključenosti« in prednostne usmeritve 4.1 »Enake možnosti na trgu dela in krepitev socialne vključenosti« Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007 – 2013, ki ga je objavilo posredniško telo programa, tj. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Stanje v Sloveniji Zaprte osebe se v RS nahajajo v zavodih za prestajanje kazni (ZPKZ), ki delujejo v okviru Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij. Med ZPK je tudi Zavod za prestajanje kazni zapora Maribor. Slovenija je imela v letu 2009 na 100.000 prebivalcev zgolj 67 zaprtih oseb . Vendar je med novo zaprtimi osebami kar 55% povratnikov. • V letu 2008 jih je 18,4% zaradi nastopa kazni izgubilo zaposlitev. • Od skupno 2.048 obsojencev in mladoletnikov v letu 2008 jih je imelo 717 (35 %) nižjo oz. srednjo poklicno šolo, 267 (13 %) obsojencev oz. mladoletnikov je bilo brez šolske izobrazbe, med njimi 25 brez znanja pisanja, branja in poznavanja osnovnih računskih operacij. Podatkov o izobraževanju po izpustu, ni. • 80,3 % obsojencev in mladoletnikov se je ob odpustu vrnilo domov, drugi so si urejali nastanitev na novo (ob pomoči socialne službe v zavodu, centrov za socialno delo in neformalne socialne mreže). Kar 3,9% jih po izpustu ni imelo urejene nastanitve. Problematika povratništva Povratniki so skupina obsojencev, pri katerih rehabilitacijska funkcija zapora najbolj odpoveduje; zelo negotova je njihova postpenalna prognoza, zlasti če jo napovedujemo na osnovi njihovega vedenja v zavodu. Zlasti večkratni povratniki so asocialni in antisocialno strukturirane osebnosti, ki se v demokratičnem in permisivnem okolju težko znajdejo oziroma se neustrezno prilagajajo. Na povratništvo vplivajo: psihološki dejavniki (nesposobnost za uspeh v družbi, nizka samopodoba, emocionalna nestabilnost, izključenost iz družbe, zavračanje tretmana), nezadovoljene emocionalne potrebe (frustracije, regresivno vedenje), neurejeni medosebni odnosi (odsotnost socialne pripadnost, varnosti, solidarnosti oz. pripadnost kriminalni subkulturi; problemi v družini in okolju – npr. zavrženost), socialni in ekonomski, vzgojni, poklicni in zaposlitveni dejavniki in ne nazadnje kriminalna socializacija v zaporu (obsojenca podpirajo deviantne skupine ipd.). Postpenalna obravnava – slovenska posebnost Svetovanje je ena od posebnosti slovenske postpenalne obravnave, ki se vedno težje ohranja v praksi. Na nekaterih centrih za socialno delo to obliko svetovanja izvajajo strokovni delavci centrov sami, ponekod pa za to obliko dela imenujejo prostovoljce, večinoma študente družboslovnih fakultet. Inovativni pristop Iz opisa stanja izhaja, da je sicer postpenalna obravnava bivših kaznjencev del institucionalne prakse, ki pa glede na število povratnikov ni niti najbolj uspešna niti zadovoljivo učinkovita. V izvedbi pilotnega projekta zato predlagamo testno uvajanje novih, v Sloveniji do zdaj ne apliciranih metod postpenalne obravnave, in sicer psiho-terapevtsko socialni pristop, ki izhaja iz tradicije nevro znanosti, predvsem pa metode hipnoterapije, ki jih na populaciji zapornikov oz. bivših zapornikov v svetu še niso preizkusili. Celovitost Celovitost pristopa postpenalne obravnave, ki ga bomo pilotno preizkusili, in ki v svojih zametkih obeta tako zmanjševaje povratništva kot višjo stopnjo ponovnega vključevanja na trg dela obravnavane ciljne skupine, se kaže v povezovanju delovanja na osi individum – družina – družba in zajema: osebo (kaznjenca na prehodu v statust bivšega kaznjenca), njegovo ožje družbeno in družinsko (intimno) okolje (osebe, s katerimi ima vzpostavljena opredeljena razmerja) ter t.i. družbeno okolje s trgom dela, kamor želi ponovno vstopiti (trg delodajalcev). Kako se lotevamo projekta Postpenalna obravnava je tako po eni strani namenjena zagotavljanju osnovne (bivanjske) blaginje in zagotavljanje oz. omogočanje zadovoljevanja osnovnih življenjskih potreb (stanovanjska problematika, zaposlitev, ustrezna izobrazba) kot restrukturianju osebnosti in odnosov v družbenem okolju posameznika z namenom doseganja subjektivne blaginje. Za učinkovit vstop bivših kaznjencev na trg dela je potrebno delovati tako na ravni bivših kaznjencev (psihoterapija – delovna terapija – zapolnitev vrzeli v izobraževanju) kot tudi na trgu dela, in sicer izvesti osveščanje delodajalcev, vključno s prikazom celovite problematike bivših kaznjencev, predvsem žensk in mladoletnikov. Zaposlitev, ki bo sledila na podlagi preizkusne dobe v izbranih podjetjih, pa mora spremljati strokovno usposobljen kader. Slednje pomeni, da bivši kaznjenci ostanejo v postpenalni obravnavi vsaj še 1 leto po odpustu. Območje izvajanja projekta Zaradi razsežnosti, ki jih problematika povratništva odpira, se lotevamo pilotnega projekta na geografsko omejenem območju, in sicer v povezavi z lokacijo Zavoda za prestajanje kazni Maribor. Na podlagi pilotnega projekta bomo oblikovali model postpenalne obravnave, ki ga bo moč prenesti na druge slovenske regije. Da bi o problematiki postpenalne obravnave lahko začeli razpravljati v širši javnosti, smo predvideli ukrepa informiranja in obveščanja, ki bodo pripomogli k predstavitvi stanja bivših kaznjencev v družbi ter obravnavane problematike. Da bi projekt v lokalnem okolju zaživel, bo k njegovi realizaciji aktivno prispevala Mestna občina Maribor. Njegov širši slovenski odmev pa bo imela tudi z vključevanjem instituta varuha človekovih pravic. V sodelovanju s tujimi institucijami želimo poglobiti znanje o metodah postpenalne obravnave predvsem pa internacionalizirati dosežene rezultate v projektu. Partnerstvo je oblikovano z namenom zagotavljanja trajnih rezultatov projekta, in sicer tako oblikovanega modela kot novih uporabljenih metod. Partnerji in vloge v projektu Mariborska razvojna agencija – vodilni partner Mariborska razvojna agencija je nepridobitna strokovna organizacija, ki opravlja naloge regionalne razvojne agencije Podravske regije. Učinkovitost svojega delovanja zagotavlja z oblikovano mrežo lastnih in zunanjih ekspertov za regionalni in trajnostni razvoj, pospeševanjem razvoja podjetništva in turizma, razvoj človeških virov in internacionalizacijo poslovanja. Od leta 1993 naprej organizira in koordinira regionalno strategijo gospodarskega razvoja, kamor sodijo sledeče prednostne aktivnosti: priprava in izvajanje Regionalnega razvojnega programa Podravske regije, spodbujanje regionalnega pristopa k obravnavi razvojnih vprašanj Podravske regije, privabljanje novih gospodarskih razvojnih iniciativ v regijo, promocija trajnostnega razvoja ter razvoja turizma in podeželja, koordinacija Lokalnega zaposlitvenega pakta, koordinacija bilateralne slovensko – avstrijske razvojne mreže EU-REGIA (koordinacijska pisarna za SV Slovenijo), koordinacija projektov teritorialnega sodelovanja (čezmejno sodelovanje z Avstrijo in Hrvaško) ter medregionalnega in transnacionalnega sodelovanja, sodelovanje z občinami in strokovnimi institucijami, ki skrbijo za prihodnost regije. Mariborska razvojna agencija je članica Evropske podjetniške mreže (Enterprise Europe Network), Mreža ponuja pomoč podjetjem pri mednarodnem poslovnem sodelovanju, inovacijah, prenosu znanja in tehnologij ter sodelovanju v programih EU. Temeljna načela delovanja MRA: izraba komparativnih prednosti regije; spodbujanje lokalnih iniciativ, inovativnosti in podjetništva, oblikovanje sodobne gospodarske infrastrukture; upoštevanje strokovnih spoznanj in izkušenj drugih regij oziroma področij; krepitev tehnoloških, ekoloških in kadrovskih resursov; pospeševanej procesov oblikovanja novih kvalitetnih delovnih mest; varovanje naravnega bogastva in ohranjanje kulturne dediščine. Cilji delovanja agencije so: spodbujati lokalne in regionalne iniciative na področju projektnega sodelovanja ter pripraviti lokalno in regionalno okolje na kohezijsko obdobje 2007-2013 in posledično uresničevati tri temeljne cilje kohezijske politike EU: konvergenca, regionalna konkurenčnost in zaposlovanje ter teritorialno sodelovanje; skozi pridobivanje sredstev na različnih domačih in mednarodnih razpisih vplivati na izboljšanje ekonomsko-socialnega stanja v lokalnem in regionalnem okolju. Mariborska razvojna agencija je tudi iniciatorka in pogodbena partnerica Lokalnega zaposlitvenega pakta. Mariborska razvojna agencija je vodilni partner projekta, prevzema vlogo managementa, informiranja in obveščanja ter animiranja podjetij za vključevanje v projekt RES_ZA. Vizija – strokovni vodja programa Društvo Vizija je neprofitno društvo, ki deluje na področju psiho-terapije, predvsem transakcijske analize in hipnoterapije. Namen društva je omogočiti posameznikom prepoznavanje življenjske situacije in oblikovanje nastavkov za njihovo spreminjanje, in sicer z razumevanjem samega sebe in tudi lastne okolice. Društvo vizija se ukvarja z aplikacijo metodologije Vizije in sorodnih pristopov doma in v tujini, in sicer z željo spreminjati utečene vedenjske vzorce posameznikov in širših skupin. Ob doprinosu k razširjanju znanj in vedenj s področja psihoterapije, se društvo posveča razširjanju znanj med širšo populacijo in tudi različne pravne subjekte kot so gospodarske družbe. Svojim članom nudi pomoč pri reševanju konkretnih strokovnih problemov, saj je kvaliteta storitev temeljni pogoj uspešnega dela psihoterapevtov. Med nalogami društva je tudi ozaveščanje javnosti o diskriminaciji drugačnih, socialno izključenih in tudi oblikovanje izobraževanj z namenom razširjanja moralnih in socialnih vrednot. S področja, ki ga pokriva, izdaja tudi strokovno gradivo. Društvo za humanitarna dela in za izmenjavo dobrih praks Vizija bo v projektu RES_ZA nadzorovalo in oblikovalo strokovne vsebine s področja psiho-terapije, predvsem transakcijske analize in hipnoterapije. S pristopom s področja hipnoterapije predstavlja inovativno komponento projekta, saj slednja še ni bila uporabljena v postpenalni obravnavi. Prav tako bo odgovorno za transnacionalno dimenzijo projekta. Andragoški zavod Maribor – Ljudska univerza AZM-LU je strokovna institucija, ki se ukvarja z usposabljanjem in izobraževanjem različnih ciljnih skupin. V okviru Centra vseživljenjskega učenja (2008-2013) izvaja skupinska informiranja in svetovanja v prostorih Zavoda za prestajanje kazni zapora Maribor. Zapornikom nudi informacije in nasvete o možnostih učenja in izobraževanja odraslih, prav tako pa izvaja učne delavnice na temo osnovnih družbenih znanj. AZM-LU uspešno sodeluje tudi s Prevzgojnim domom Radeče, kjer so izvedli več enodnevnih seminarjev za delovne inštruktorje v zavodu. Glede na strokovne kompetence bo AZM-LU v projektu RES_ZA odgovoren za usposabljanje in izobraževanje ciljne skupine. Pridruženi partnerji v projektu Zavod za prestajanje kazni zapora Maribor, ki bo kot pilotni ZPKZ služil kot strokovna institucija za izvedbo aktivnosti pred odpustom kaznjencev na prostost. Mestna občina Maribor bo zagotavljala večnamenske prostore za izvedbo specifičnih aktivnosti projekta in nudila pomoč pri zagotavljanju nastanitvenih možnosti za ranljivo ciljno skupino. Varuh človekovih pravic Obvešča izvršilno, sodno in zakonodajno vejo oblasti o problematiki postpenalne obravnave in bo tako prispeval k trajnosti projekta. Društvo Integrations Hilfe Zagotavlja transdisciplinarno dimenzijo v projektu. Kontaktni podatki RES_ZA Informiranje in obveščanje o projektu RES_ZA Mariborska razvojna agencija, Pobreška c. 20, 2000 Maribor http://www.mra.si/novice-mariborske-razvojne-agencije.aspx Pridruženi partnerji projekta: Mestna občina Maribor, Varuh človekovih pravic, Verein Integrationshilfe, Dunaj tekst in foto: Projektni tim RES_ZA www.res-za.si |
 nazaj |
| nazaj |
pridružene povezave