3. program Radia Slovenija

Program od 23. aprila do 29. aprila 2012

23.04.2012
Program od 23. aprila do 29. aprila 2012 na frekvencah 3. programa Radia Slovenija.

Ponedeljek, 23. 4. 2012

SKLADATELJ TEDNA OB 10.05 -  OD  23. 4. 2012 do 27. 4. 2012 .
NA 3. PROGRAMU
Z današnjo oddajo in z vsem tedenskim nizom SKLADATELJ TEDNA izpolnjujemo zavezo iz februarja; že takrat smo namreč obljubili predstavitev vokalno-instrumentalne glasbe Krzystofa Pendereckega, seveda z močnim poudarkom na delih cerkvene narave. Ta velikan sodobne poljske glasbe se počasi približuje devetemu desetletju svojega življenja; za njim je velikanski, mogočen in brez dvoma odmeven ustvarjalni opus, ki se vsaj po obsegu lahko kosa z opusom najplodovitejših skladateljev vseh časov. Oddaje pripravlja Igor Krivokapič.

MOJSTRI SAMOSPEVA OB 11.05
NA 3. PROGRAMU
V oddaji MOJSTRI SAMOSPEVA bomo danes poslušali posnetke pesmi Kamila Maška. Interpreti bodo basist Juan Vasle s klavirsko spremljavo Leona Engelmana, mezzosopranistka Dana Ročnik s klavirsko spremljavo Gite Mally ter tenorist Janez Lipušček ob spremljavi pianistov Zdenke Lukec in Marjana Vodopivca.

POGLED V ZNANOST OB 13.05 - "NAZAJ V PRIHODNOST?"
NA 3. PROGRAMU
Prejšnji teden pozornemu spremljevalcu ni ušlo pomanjkljivo poročanje o stanju stavke in predvsem razlogih zanjo med raziskovalci v javnih raziskovalnih ustanovah. Znanost in raziskave so namreč v vseh obstoječih strateških dokumentih Republike Slovenije sektor, ki naj bi najbolj prepričljivo pripomogel h konkurenčni prednosti tukajšnega gospodarstva. Izvršna oblast pa naj bi sektorju raziskav in visokemu šolstvu vzela od 20 do več kot 30% predvidenih in zakonom zagotovljenih sredstev. Mi smo  prejšno sredo obiskali nekaj sogovornikov na inštitutih v Ljubljani, ki so povedali, kaj pomeni racionalno javno proračunsko financiranje raziskav, znanosti in razvoja, ter, kaj se zgodi, če se, vzeto kot hipoteza, v državi preneha financirati ta sektor!  Sogovorniki: izr.prof. dr. Marina Lukšič Hacin (ZRC SAZU), prof.dr.Oto Luthar (direktor ZRC SAZU), prof.dr.Miran Gaberšček (KI) in prof.dr.Matjaž Gams (IJS) s pisnimi odgovori. Oddajo ureja in pripravlja Goran Tenze.
 
ŽENSKE V SVETU GLASBE OB 13.30 – YOUNGHI PAGH PAAN
NA 3. PROGRAMU
Današnjo oddajo namenjamo dvema mojstrovinama iz ustvarjalnega opusa korejske skladateljice Younghi Pagh – Paan. Poslušali bomo »U-Mul« za sedem instrumentov in »Tsi – Shin – Kut« za tolkala in trak. Obe sta nastali v 90-ih letih prejšnjega stoletja, zaznamuje pa ju svojevrsten izraz, ki je posledica spoja prvin dveh glasbenih kultur – korejske in zahodnjaške….
Oddajo pripravlja Polona Kovačič.

ARS HUMANA OB 14.05
NA 3. PROGRAMU
Z besedo miti po Umbertu Galimbertiju označujemo ideje, ki jih ni nikoli prepihal veter de-mitizacije. Ideje, ki si nas lastijo in onemogočajo drugačen pogled na svet – in posledično tudi spremembo sveta. O tem, kateri so ti miti in kako si nas lastijo Galimberti, ki je slovenske bralce že navdušil s knjigo Grozljivi gost: nihilizem in mladi, razmišlja v knjigi Miti našega časa, ki jo od nedavnega lahko beremo v slovenskem prevodu Mateja Venierja. Prevajalec bo o knjigi, pa tudi o Galimbertiju in filozofskih predpostavkah, v katerih se utemeljuje misel tega prodornega sodobnega družbeno-duhovnega analitika razmišljal v pogovoru s Tino Kozin.

NOVE GLASBENE GENERACIJE OB 16.30
NA 3. PROGRAMU
V tokratni oddaji bomo zavrteli posnetek koncerta, ki je potekal novembra na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Mladi pevci so takrat izvajali dela skadateljev-pedagogov, ki so pred krartkim izšla v zbirki Kolo. Slišali boste lahko dela: Vitje Avsca, Katarine Pustinek Rakar, Tine Mauko, Petra Šavlija, Tomaža Habeta, Aleša Strajnarja, Marijana Mlakarja, Helene Vidic, Ambroža Čopija in Črta Sojarja Voglarja, Oddajo pripravlja Vesna Istenič.

S KNJIŽNEGA TRGA OB 17.30
NA 3. PROGRAMU
V oddaji boste slišali recenzije pesnitve Andreja Capudra Pasijon ubogih, romana Yanna Martela Beatrice in Vergil, knjige Alberta Manguela Knjižnica ponoči in predavanj Jeana Leclercqa Ljubezen do književnosti in hrepenenje po Bogu. Napisali so jih Lev Detela, Nataša Skuk, Iztok Ilich in Marjan Kovačevič Beltram.

IZ SLOVENSKE GLASBENE USTVARJALNOSTI OB 18.00
NA 3. PROGRAMU
Vabljeni k poslušanju oddaje Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti, s katero bomo sklenili niz dveh oddaj, namenjenih trem vodilnim skladateljem slovenske glasbene romantike. Tokrat bomo predvajali glasbo Antona Foersterja in Frana Gerbiča.

RADIJSKA IGRA OB 22.05
David Zane Marowitz:  V MOČVIRJU KROKODILOV
NA 3. PROGRAMU
Satirična komedija v Franciji živečega poljsko-ameriškega Juda je že njegova šesta radijska igra, uprizorjena na Radiu Slovenija. Mairowitzevo pisanje odlikujejo jedek humor, družbenopolitična problematizacija in raziskovanje zgodovinskih tem. Nocoj pa je povsem sodoben: prikaže nam pohlep in lahkovernost, ki ju izkoriščajo moderni internetni goljufi in roparji, ki brenkajo na struno usmiljenja. Nastopili bodo Matjaž Tribušon, Ljerka Belak, Aleš Valič, Rok Vihar, Maša Derganc Veselko in Vojko Zidar. Režiral je gost Radia Slovenija Zvone Šedlbauer.

JAZZ AVENIJA OB 23.00 - Mark Murphy – pevec
NA 3. PROGRAMU
Oddajo bomo namenili glasbi enega redkih res izvrstnih moških jazzovskih pevcev Marka Murphyja, gospod je dopolnil osemdeset let – rojen je bil namreč 14. marca leta 1932 v družini, kjer sta prepevala tako oče kot mati. Mark je najprej igral klavir, nato je začel tudi prepevati. Njegovi vzorniki so bili pevci Nat "King" Cole, June Christy, Anita O'Day in Ella Fitzgerald ter pianist Art Tatum. Po končanem študiju se je odpravil na poklicno glasbeno pot: svoje prve posnetke je napravil pod budnim producentskim ušesom Milta Gablerja. Sledile so mnoge samostojne plošče, vse na visoki kvalitetni ravni. Njegov glasbeni portret je pripravil Marko Kumer.

STUDIO OB 17h
NA 1. PROGRAMU
Slovenski dnevi knjige letos potekajo v nekoliko drugačnem razpoloženju, manj prazničnem kot prejšnja leta, pač pa povezanim z aktualnimi varčevalnimi ukrepi. Pogled v prihodnost pa je še bolj negotov kot zadnja leta. Če se poglobimo v bistvo knjižne problematike, si mora družba odgovoriti na dve vprašanji: ali je knjiga (oz. kultura nasploh) še vrednota in kaj je družba pripravljena storiti zanjo oziroma kakšne bodo posledice, če knjigo / kulturo prepustimo samo sebi. Namen današnjega pogovora je torej opozoriti na kratkoročne in dolgoročne posledice, ki bi jih lahko prinesle prenagljene ali premalo premišljene odločitve na tem področju.
O tem bodo v današnjem Studiu ob 17h razmišljali podpredsednik Društva slovenskih pisateljev, pesnik, dramatik in esejist Ivo Svetina, direktor Javne agencije za knjigo pisatelj Slavko Pregl in urednik založbe Arsem dr. Gašper Troha. Pogovor bom vodil Vlado Motnikar.

LITERARNI NOKTURNO OB 23.05
NA 1. PROGRAMU
Ob svetovnem dnevu knjige boste razmišljanje francoske pisateljice, dramatičarke in scenaristke Marguerite Duras o pisanju, o samoti, ki je potrebna za pisanje, in o dvomu, ki se neizogibno poraja pri tem. Pripoved Pisati – prevedla jo je Tadeja Šergan – je nastala ob snemanju dokumentarnega filma, v katerem avtorica razmišlja o svojem literarnem ustvarjanju in je prva od petih zapisov z enakim naslovom.

 
Torek, 24. 4. 2012

GLASOVI SVETOV OB 14.05
Nasprotja starih Majev – matematiki in astronomi s kamnitim orodjem
NA 3. PROGRAMU
Leto 2012 je tako rekoč leto Majev. Ta visoko razvita predkolumbovska civilizacija srednje Amerike je namreč razvila koledar, katerega cikel se konča konec letošnjega leta. To je spodbudilo številna ugibanja, da so Maji pravzaprav napovedali konec sveta ali pa vsaj epohalno spremembo. Pa bi se sami Maji s tem strinjali? Kakšno je bilo pravzaprav življenje v tropskih gozdovih srednje Amerike pred prihodom Evropejcev? Da bi to ugotovili, se bomo po sledeh te dolgo pozabljene civilizacije v torkovih Glasovih svetov odpravili z našim vodilnim poznavalcem tega področja, arheologom dr. Ivanom Šprajcem. Pripravlja Nina Slaček.

JEZIKOVNI POGOVORI OB 18.00 - Jezikovne razmere v Reziji
NA 3. PROGRAMU
Glasbena matica iz Trsta je v Reziji pripravila projekt »Od citire dalje«. Gre za tečaje klavirja, kitare in glasbene vzgoje,  v katerih so se učenci učili glasbo skozi slovenščino. O projektu in aktualnih jezikovnih razmerah v Reziji z Bogdanoma Kraljem, ravnateljem Glasbene matice iz Trsta in Luigio Negro, predsednico Rozojanskega duma.

PRENOS KONCERTA AKADEMIJE ZA GLASBO OB 19.30
NA 3. PROGRAMU
Akademija za glasbo v Ljubljani vsako leto pripravi koncertni abonma, ki letos obsega 13 koncertov, na njih pa se predstavljajo mladi glasbeniki. Aprila že tradicionalno v okviru abonmaja nastopi Simfonični orkester Akademije za glasbo, in sicer vedno v Galllusovi dvorani Cankarjevega doma. Vsako leto orkester vodi drug priznan dirigent, letos bo to George Pehlivanian, orkester pa bo pod njegovim vodstvom izvedeli: Koncert za violino in orkester v D-duru, op.77 Johannesa Brahmsa (solistka Tanja Sonc) in Simfonijo št. 2 v D-duru, op.43 Jana Sibeliusa. Neposredni prenos koncerta pripravlja Vesna Istenič.

RADIJSKA IGRA OB 21.05 – komedijski ciklus na Arsu
Branislav Nušić – Radoslav Dorić: OBLAST
NA 1. PROGRAMU
Naslov te komedije označuje tudi temo, ki je privlačila Nušića kot dramatika in humorista ves čas njegovega dolgoletnega in plodnega ustvarjanja, med leti 1885 in 1937. V svojih številnih satiričnih komedijah je družbi prikazoval narobno, temno stran njenega življenja. Nušićeva satira je bila, je in bo aktualna v vsaki družbeni ureditvi, saj ima vsaka oblast težnje po tem, da ne izgubi svoje moči za nobeno ceno. Nušićevo komedijo OBLAST je za radio priredil in jo kot gost tudi režiral Radoslav Dorić, režiser z Radia Novi Sad, glasbeno opremo je izbral njegov sodelavec Miroljub Arandželović, tonski mojster je bil Jure Culiberg, dramaturg pa Pavel Lužan.


Sreda, 25. 4. 2012

KRATKA RADIJSKA IGRA OB 13.05
Viliam Klimaček: MADE IN SLOVAKIA
NA 3. PROGRAMU
Da je slovaški pisatelj in dramatik  svojo igro naslovil v angleščini, je že prvi znak satirične osti, ki jo zabada v posocialistično obubožanje duha. Obljubljena svoboda, ki naj bi nadomestila takoimenovani represivni socializem, se je tudi na Slovaškem kmalu izkazala kot iluzija, kajti, kakor pravi avtor sam: »Svoboda ni le možnost izbirati med televizijskimi programi! Svoboda je predvsem pogum, da televizijo ugasnete!« Upamo, da boste aktualnemu delu v izvrstnem prevodu Nives Vidrih z zanimanjem prisluhnili; nastopajo Polde Bibič, Robert Vrtovšek in Maja Šumej, dramaturg je bil Goran Schmidt, režiser pa Igor Likar.

ARSOV FORUM  OB 14.05 - (Ne)lagodje v kulturi
NA 3. PROGRAMU
Na osmem forumu za dialog med vero in kulturo, ki ga je pripravil Medškofijski odbor za kulturo, so udeleženci z različni področij in nazorov osvetlili problematiko nelagodja v slovenski kulturi. V oddaji Arsov forum bodo gostje  trije sogovorniki, ki so sooblikovali vsebino letošnjega foruma: dr. Brane Senegačnik, dr. Jožef Muhovič in dr. Dean Komel.

ČAS, PROSTOR – IN GLASBA OB 18.00
GLASBA ZA VIOLINO - FELIX MENDELSSOHN
NA 3. PROGRAMU
»Mendelssohn je Mozart 19. stoletja,« je zapisal Robert Schumann. Dandanes nikogar ne primerjamo več z Mozartom; Felix Mendelssohn pa je vendar skladatelj, ki je v prvi polovici 19. stoletja opozoril svet na (skoraj) pozabljenega Johanna Sebastiana Bacha, a tudi njegova dela so ostala kot sijajni izdelki – umetnine zgodnjega romantičnega obdobja. Oddajo pripravlja Pavel Mihelčič.


Četrtek, 26. 4. 2012

RAZGLEDI IN RAZMISLEKI OB 13.05
NA 3. PROGRAMU
V oddaji Razgledi in razmisleki bomo prisluhnili pogovoru Tadeje Krečič s Tzvetanom Todorovim, bolgarsko – francoskim teoretikom, filozofom, literarnim zgodovinarjem in zgodovinarjem humanizma, ki je obiskal Maribor in Ljubljano. O literaturi, teoriji, humanizmu, predvsem pa o, v slovenščino pravkar prevedeni knjigi: Totalitarna izkušnja – o vsem tem govori eden največjih mislecev tega časa.

GLASOVI SVETOV OB 14.05  - “Zakaj sploh še humanistika?”
NA 3. PROGRAMU
V času, ko je vprašanje “dodane  vrednosti”  postalo predpogoj vsakršne eksistence, se je magična beseda preselila tudi v polje izobrazbe.  Pravšnja izobrazba, primerna današnjim ekonomskim potrebam z veliko “dodano vrednostjo”, naj bi seveda bila tehnična oziroma naravoslovna.
Klasična izobrazba je nujna, a paradoks je ravno v tem, da se tako vneto za humanistiko poudarja, da je neuporabna, ker ne proizvaja dodane vrednosti. To logiko je težko razumeti v teh pragmatičnih časih, ki ga definirajo predvsem razne parole, površinska izobrazba in površinska razgledanost. Tako nastane mnoštvo dezorientiranih  posameznikov, na katere se lepijo predsodki in površna mnenja.  Prepričanost, da je trdo delo, poglobljeno s študijem zavržen čas in da spoznavanje svetovnih mislecev, kulturnih dosežkov, narodove zgodovine, antičnega sveta, ob katerem so nastajale poznejše civilizacije, zgolj potrata, ki ne prinaša nobene “dodane vrednosti” in nima koristi. Svet dezorientiranih posameznikov je zato bolj vodljiv in manipulativen.
Vprašanje časa in trenutka je torej: “Zakaj sploh še humanistika?”  Odgovarjajo dr. Svetlana Slapšak, dr. Miro Cerar in dr. Igor Ž. Žagar.

MLADI VIRTUOZI OB 16.30
NA 3. PROGRAMU
Tudi ta teden bomo nadaljevali cikel oddaj v katerih vrtimo posnetke z zaključnih koncertov letošnjega Tekmovanja mladih glasbenikov Republike Slovenije - TEMSIG, ki so konec marca potekali v Ljubljani, Novem mestu in Mariboru. Polušali smo že prvonagrajence prve kategorije, tokrat pa bomo poslušali nastope zmagovalcev kategorije 2a. Oddajo pripravlja Vesna Istenič.

IZŠLO JE OB 17.00 – Martin Premk: Poljanska vstaja in boj proti okupatorju v Sloveniji 1941
NA 3. PROGRAMU
Doktor Martin Premk je leta 2004 v sodelovanju z Damijanom Guštinom objavil monografijo Notranjski odredi, leto pozneje pa svojo prvo samostojno knjigo Matjaževa vojska 1945-1950. Pred kratkim je doktor Premk objavil še knjigo Poljanska vstaja (s podnaslovom  Boj proti okupatorju v Sloveniji leta 1941). V njej je med drugim osvetlil  vstajo proti nemškemu okupatorju pozimi konec leta 1941 in na začetku leta 1942, ko so bili partizani in domačini v Škofjeloškem hribovju prepričani, da bo vojne kmalu konec in da je čas, da preženejo okupatorja. Več o knjigi nam bo povedal avtor v oddaji  Izšlo je,  v pogovoru z Markom Goljo.

RADIJSKA IGRA OB 22.05 - PREMIERA
Ivor Martinić: TUKAJ PIŠE NASLOV DRAME O ANTEJU
NA 3. PROGRAMU
Nenavadni deziluzionistični naslov, ki običajni naslov samo napoveduje, ne da bi ga izrekel, označuje že tudi temeljno dramaturško značilnost Martinićevih dramskih besedil. Martinić namreč z diskretnimi nagovori bralca, poslušalca oziroma gledalca ves čas na način sodobne, predvsem nemške dramatike opozarja, da ne poslušamo nekaj resničnega, ampak pripoved o nečem resničnem. S tem kritičnim odmikom je skladno njegovo brezobzirno, neusmiljeno izrekanje resnice o bivanjskem položaju njegovih dramskih likov. Ivor Martinić v tej igri v prevodu Alje Predan govori o fizičnih in čustvenih posledicah srbsko-hrvaške vojne pred dvajsetimi leti. Ostro postavlja pred nas nerešljiv preplet domoljubja in neizbežne fizične in čustvene pohabe tistih, ki so sledili moralnim zahtevam tega domoljubja, v veliki meri pa izgubili sebe in svoje bližnje. Martinićevo igro uvrščamo v spored, ker ta absurdni preplet velja za vse čase in vse svetove, kjer še poznajo pojem domovine. Nastopajo Žiga Udir kot deček Ante, Tina Potočnik kot Antejeva sošolka Ljubica, Matej Recer kot Antejev oče Josip, Iva Kranjc kot očetova prijateljica Jela in Damjana Černe kot Soseda. Glasbo je izbrala Darja Hlavka Godina, tonski mojster je bil Matjaž Miklič, dramaturg, Goran Schmidt, režiser pa Jože Valentič.

LITERARNI VEČER OB 21.05 - PRAZNOVAJE IMENA
NA 1. PROGRAMU
Pred praznikom Dneva upora proti okupatorju bo na sporedu oddaja z naslovom Praznovanje imena. Leta 2006 jo je pripravila Spomenka Hribar, v njej pa razmišlja o pomenu praznikov in predvsem o uporu proti okupatorju. Odgovore ji ponuja slovenska poezija neznanih in tudi znanih avtorjev, med njimi Mateja Bora, Edvarda Kocbeka in Otona Župančiča.
 

Petek, 27. 4. 2012

PETKOV POUDAREK OB 13.05 - Miklavž Komelj: Kako misliti partizansko umetnost?
NA 3. PROGRAM
Miklavž Komelj je pesnik,  prevajalec in esejist. Pred dobrim letom je v Oranžni zbirki pri Založbi /*cf. objavil obsežno monografijo z naslovom  Kako misliti partizansko umetnost? Avtor v monografiji analizira partizansko umetnost in njeno neverjetno množičnost, več o tematiki pa nam bo povedal v pogovoru z Markom Goljo. Pogovor je bil premierno predvajan 29.4. 2010 v oddaji Izšlo je.

PODOBE ZNANJA OB 16.30 – dr. Leopold Škerget
NA 3. PROGRAMU
V galeriji portretov slovenskih znanstvenikov in intelektualcev je tokrat naš gost doktor tehniških znanosti Leopold Škerget, profesor na Fakulteti za strojništvo mariborske univerze in  predstojnik tamkajšnjega Inštituta za energetsko, procesno in okoljsko inženirstvo. Doktor Škerget se ukvarja s procesnim in okoljskim inženirstvom, s prenosnostjo v tekočinah in trdninah, uveljavil je takoimenovano mariborsko šolo numeričnih metod za reševanje problemov  toka tekočin. Veliko se je izpopolnjeval in deloval v tujini, večkrat je bil v Nemčiji, med drugim je bil Humboldtov štipendist, bil je na različnih ustanovah v veliki Britaniji, deloval je tudi na Portugalskem.  Profesor Škerget je mednarodno uveljavljen slovenski znanstvenik, v domovini je za svoje dosežke že v osemdesetih letih prejel dve nagradi Sklada Borisa Kidriča, leta 2001 pa je dobil Zoisovo nagrado za dosežke na področju procesnega in okoljskega inženirstva. Objavil je več kot sto znanstvenih člankov, med drugim je napisal univerzitetni učbenik Mehanika tekočin. Z doktorjem tehniških znanosti Leopoldom Škergetom se pogovarja Štefan Kutoš.

RECITAL OB 17.00
NA 3. PROGRAMU
V oddaji Recital bomo predvajali posnetek koncerta pianista Barryja Douglasa, ki je 24. novembra lani nastopil v dvorani Jerwood Hall v Londonu in izvedel dve sonati za klavir Ludwiga van Beethovna: Sonato št. 25 v G-duru, op. 79 in Sonato št. 29 v B-duru, op. 106, imenovana imenovano tudi "Hammerklavier" Sonata.

LIKOVNI ODMEVI OB 18.30 - Več glav……več ve
NA 3. PROGRAMU
V Mestnem muzeju Ljubljana je na ogled razstava z naslovom  Več glav….več ve. Iz kiparske zbirke muzeja so izbrali 59 kiparskih portretov in obličij ljudi, ki so Ljubljano v njeni preteklosti zaznamovali na političnem, gospodarskem in kulturnem področju. Nekateri kipi so prvič na ogled javnosti, drugi so bili dolgo shranjeni v depojih in je razstava redka priložnost za vpogled v ta del umetnostne in kulturne preteklosti Ljubljane. V današnji oddaji Likovni odmevi vas vabimo, da prisluhnete pogovoru Maje Žel-Nolda s kustosinjo razstave Ano Pokrajac Iskra o tem letošnjem največjem projektu Mestnega muzeja.

PETKOV KONCERTNI VEČER OB 20.00
Orkester Il Giardino Armonico, dirigent Giovanni Antonini
NA 3. PROGRAMU
Mednarodno priznani orkester za baročno in klasicistično glasbo Il Giardino Armonico iz Italije, ki je nastopil na 4. Festivalu Maribor, 2011, so ustanovili leta 1985, umetniško pa ga vodi dirigent in izvajalec na kljunastih flavtah Giovanni Antonini. Na koncertu v dvorani Union so z izvirnimi glasbili izvedli Kvintet v D-duru, op. 40, št. 2, Luigija Boccherinija, Koncert za violončelo in orkester v D-duru Josepha Haydna, v katerem je bil solist Giovanni Sollima, Concerto grosso v Es-duru, op. 7, št. 6, Pietra Antonia Locatellija in Simfonijo št. 63 v C-duru Josepha Haydna, z imenom La Roxelane. Oddajo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc.

POSEBEN TERMIN – NA 3. PROGRAMU
DOKUMENTARNA RADIJSKA IGRA OB 22.05
Miklavž Komelj: KAKO MISLITI PARTIZANSKO UMETNOST
NA 3. PROGRAMU
Obsežna študija, ki je izšla leta 2010 v knjigi z enakim naslovom, je temeljno delo za razumevanje umetnosti v  narodnoosvobodilnem boju. Radijska študija po eni strani povzema njegova najbistvenejša zgodovinskoteoretska dognanja in spoznanja o izjemnosti in razmahu ustvarjalnih sil v partizanih, vendar je hkrati tudi več kot knjiga, saj boste slišali interpretacije nekaj dokumentov, ki v njej niso zaobjeti. Predvsem pa se je ta radijska študija v večji meri kot knjiga posvetila glasbenim in pevskim dokumentom, ki bodo imeli v zgolj zvočnem mediju svoj pravi čustveni učinek. Vrsta igralcev bo interpretirala znane zgodovinske osebnosti; dramaturg je bil Goran Schmidt, tonska mojstra Miro Marinšek in Aleks Pirkmajer, glasbeno opremo sta izbrala Miklavž Komelj in Brigita Rovšek, režiser je bil Jože Valentič.

JAZZ ARS OB 23.00
Bled in začetki slovenske glasbe: 50 let festivala Slovenska popevka
NA 3. PROGRAMU
Oddaja bo namenjena Bledu kot eni zibelk slovenskega jazza in nato popevke. Na začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja sta se v tem slovenskem turističnem biseru in ponosu začela festivala, najprej jazzovski in dve leti pozneje še festival slovenske popevke. V Gorenjskem muzeju v Kranju so ob 50-letnici prvega slovenskega popevkarskega festivala pripravili razstavo Mandolina, zvezde in Bled, njena avtorica je kustosinja mag. Monika Rogelj. Razstava bo na ogled do 6. maja v stebriščni dvorani kranjske Mestne hiše. Z Moniko Rogelj se bo pogovarjal Marko Kumer.

GREMO V KINO OB 18.15
(NA 1. PROGRAMU)
(PONOVITEV  OB 14.30 NA 3. PROGRAMU
V oddaji Gremo v kino bomo tokrat napovedali Filmski teden Evrope, ki se bo začel 5. maja po devetih slovenskih mestih, in Teden nordijskega filma za otroke in mlade, ki ga prireja ljubljanski mestni kino. Med premierami pa bomo govorili o filmu Moj teden z Marilyn.

LITERARNI NOKTURNO OB 23.05
CIRIL KOSMAČ: TISTEGA LEPEGA DNE
NA 1. PROGRAMU
"Tisti pomladni dan je bil lep, svetel in zveneč, kakor iz čistega srebra ulit," je zagotovo najbolj znan stavek, ki ga je zapisal véliki stilist Ciril Kosmač v romanu Pomladni dan. Podobno izbrušen in muzikaličen je tudi uvod v njegovo novelo Tistega lepega dne, ki je nastala v času med obema vojnama in v kateri z veliko blagega humorja izrisuje podobo okupirane Primorske na predvečer 2. svetovne vojne. Dobri dve desetletji pozneje je Ciril Kosmač prav po tej noveli napisal tudi filmski scenarij. V sodelovanju z režiserjem Francetom Štiglicem in odlično filmsko ekipo je nastal film Tistega lepega dne, ki danes sodi v slovensko klasiko. Za Literarni nokturno smo izbrali uvod v novelo. Interpretiral ga je dramski igralec Polde Bibič.


Sobota, 28. 4. 2012

ODDALJENI ZVOČNI SVETOVI OB 11.25 - Iz arhiva GNI, Koroška 2
NA 3. PROGRAMU
Po daljšem presledku se bomo tokrat še drugič in s tem zadnjič posvetili zgoščenki s Koroško ljudsko glasbo, ki jo je leta 1998 izdal Glasbeno narodopisni institut Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, petnajst let pred tem pa je izšla že tudi kot vinilna plošča. Izbor značilnih primerov spremlja bogato besedilo s transkripcijami viž, mi pa bomo v Oddaljenih zvočnih svetovih tokrat slišali nekaj godčevskih viž in več vokalnih primerov, ki so večinoma nastali v okviru raziskovalnih odprav ob koncu sedemdesetih let dvajsetega stoletja…

KRATKA RADIJSKA IGRA OB 22.40
Žanina Mirčevska: DVA SVETOVA
NA 1. PROGRAMU
Makedonska avtorica je iz dramaturgije diplomirala na Fakulteti dramskih umetnosti v Skopju, magisterij pa opravila na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani, kjer tudi živi. Njene gledališke igre “Dies Irae”, “San", “Tamo, gdije nisam bio”, “Esperanca” in “Art Export” so bile uprizorjene v Sloveniji, Makedoniji, Romuniji, Hrvaški, Srbiji, Nemčiji in Italiji. V naslovu Dva svetova že lahko slutimo, da igra v prevodu Andreja Arka na satiričen način sooča balkansko-orientalske ljudi poezije in metafizike s svetom rigidne, sterilne in birokratsko nadute Evrope. Ker smo nekje vmes in imamo nekaj tistega in nekaj onega, bo poslušanje gotovo zanimivo. Dramaturg je bil Goran Schmidt, režiser pa Jože Valentič; Matija Rozman nastopa kot Tujec in Franc Markovčič kot Mejni policist.


Nedelja, 29. 4.2012

PRENOS BOGOSLUŽJA OB 10.00
NA 3. PROGRAMU
Prenos maše bo iz župnije Odranci. Maševal bo župnik Lojze Kozar.

EVRORADIJSKI KONCERT OB 11.05
NA 3. PROGRAMU
V oddaji Evroradijski koncert bomo predvajali posnetek koncerta Orkestra Luksemburške filharmonije in violinista Vadima Repina. Koncert, ki je potekal pod vodstvom Emmanuela Krivina, je potekal 3. marca lani v Dvorani Luksemburške filharmonije. Na sporedu so bila dela Modesta Musorgskega, Jeana Sibeliusa, Niccolòja Paganinija in Johannesa Brahmsa.

SEDMI DAN OB 18.40: Primorski duhovniki in Zbor svečenikov Svetega Pavla
NA 3. PROGRAMU
Po koncu prve svetovne vojne, ko je bilo Slovensko Primorje okupirano, so italijanske oblasti sprožile proces raznarodovanja. Prva tarča italijanskega fašizma je bila Cerkev s svojimi duhovniki saj so prav oni veljali za nosilce in branitelje slovenske kulture, posebej jezika. Kot odgovor na zatiranje so nastajale različne organizacije, med njimi tudi stanovska organizacija Zbor svečenikov Svetega Pavla, ki se je zavzemal za narodne pravice Slovencev v takratni Italiji. Več o vlogi primorskih duhovnikov bo spregovoril zgodovinar, mag. Renato Podbersič mlajši.

DUHOVNA MISEL OB 06.45
NA 1. PROGRAMU
Duhovno misel pripravlja Robert Friškovec.

RADIJSKA IGRA ZA OTROKE OB 08.05
Romana Ercegovič: MARUŠINIH PET MINUT
NA 1. PROGRAMU
Igra je malo pravljica, malo pa duhovita vsakdanjost. Začne se z vilami,  večno mladimi, seveda, s Heleno Peršuh in Vesno Jevnikar, pa navihanimi, potem pa pride Maruša Iva Krajnc, ki pade v pravljico in izkoristi svojih pet minut. To je še posebej upravičeno, saj so dandanes princi v pravljicah že brez prave energije, kakor bo pokazal Dario Varga, Maruša pa je odločna moderna deklica. Dramaturg je bil Goran Schmidt, režiserka pa Ana Krauthaker.

LITERARNI NOKTURNO OB 23.05  - José Luis Piquero: Pesmi
NA 1. PROGRAMU
José Luis Piquero velja za enega pomembnejših pesnikov in kritikov mlajše španske literarne generacije. Za njegovo poezijo je značilna realistična pesniška govorica, ki je pod opaznim vplivom iracionalizma in metafizike. Rodil se je v mestecu Mieres v Asturiji leta 1967. Doslej je objavil tri pesniške zbirke, iz angleščine pa je prevedel dela več kot tridesetih uglednih ameriških in angleških avtorjev, posebno pozornost je vzbudil njegov prevod Byronovega epa Kajn. O svojem pesniškem ustvarjanju pravi: »Od samega začetka mi je poezija služila kot sredstvo za razkrivanje zapletenih odnosov med človeškimi bitji in to ob zgodbi posameznika, v kateri je veliko mojega. Verjamem namreč, da se lahko tisto, kar se je zgodilo enemu človeku, zgodi vsakomur.« V Literarnem nokturnu boste ste slišali tri daljše pesmi, ki jih je prevedel pa Ciril Bergles. Urednica oddaje je Ingrid Kovač Brus.

tekst in foto: RTV Slovenija
nazaj
pridružene povezave
 
nazaj