 |
|
|
| 3. program Radia Slovenija |
Program od 28. maja do 3. junija 2012 |
| 28.05.2012 |
| Program od 28. maja do 3. junija 2012 na frekvencah 3. programa Radia Slovenija. |
| Ponedeljek, 28. 5. 2012 SKLADATELJA TEDNA OB 10.00 (od 28.05. do 01.06.2012) NA 3. PROGRAMU V ciklu Skladatelj tedna se bomo tokrat posvetili italijanskemu skladatelju in violinskemu virtuozu Giuseppeju Tartiniju, ki se je rodil osmega aprila 1692 v Piranu. Njegov oče je izviral iz Firenc in je bil direktor Piranskih solin, ki so bile takrat največje in najpomembnejše v Beneški republiki. Sinu je namenil duhovniški stan in mu v ta namen zagotovil ustrezno šolanje v Piranu in Kopru. Poleg humanističnih ved in retorike je mladi Tartini spoznal tudi osnove glasbe. Pri šestnajstih je za vedno zapustil rodno Istro in začel študirati pravo na univerzi v Padovi. Menda se je tam vseskozi oblačil kot duhovnik, večino časa in energije pa je vlagal v sabljanje. Menda je bil na tem področju tako spreten, da so se z njim lahko merili le redki. Že takrat je kazal ognjevit in trmast značaj, ki je zaznamoval njegovo življenje. Le nekaj mesecev po očetovi smrti je odkrito zavrnil načrte svojih staršev in se pri osemnajstih poročil z dve leti starejšim dekletom skromnega porekla. Moral je zapustiti Padovo in neki duhovnik, ki ga je poznal iz Pirana, mu je ponudil zavetišče v samostanu svetega Frančiška v Assisiju. Tartini je tam ostal vsaj tri leta in se kot samouk intenzivno posvečal violinski igri. Danes sklepamo, da ga je kompozicijo poučeval le osem let starejši organist asiške bazilike in frančiškanski menih Bohuslav Matěj Černohorský. ŽENSKE V SVETU GLASBE OB 13.30 NA 3. PROGRAMU Današnjo oddajo namenjamo litovskima skladateljicama: Konstanciji Brundzaitė in Raminti Šerkšnytė. Konstancija Brundzaitė, živela je v letih od 1942 do 1971, se je v zgodovino zapisala kot prva skladateljica, ki je zaznamovala litovsko glasbeno ustvarjalnost v obdobju po 2. svetovni vojni, ukvarjala pa se je tudi s pisanjem literarnih besedil in slikanjem. Poslušali bomo njeno delo»Dialogi« za orgle in godalni orkester, v nadaljevanju oddaje pa se nam obetata še skladbi »Vortex« za violino in ansambel ter »Adieu« za oboo solo leta 1975 rojene litovske skladateljice Raminte Šerkšnytė. Oddajo pripravlja Polona Kovačič. ARS HUMANA OB 14.05 - Akademik Janko Kos o romanu NA 3. PROGRAMU V dneh, ko bralci romanov ugibamo, kateri slovenski pisatelj ali pisateljica bo dobil(a) kresnika za najboljši slovenski roman minulega dne, smo v oddajo Ars humana uvrstili pogovor Marka Golje z akademikom Jankom Kosom. Tema oddaje je seveda – roman, tako njegova opredelitev kot tudi zgodovina. RADIJSKA IGRA OB 22.05 – Ciklus antologijskih komedij na 3. programu Titus Makcius Plautus – Mauro Pezzatti: HVALISAVI VOJŠČAK NA 3. PROGRAMU Duhovito in zabavno igro Hvalisavi vojščak je napisal znameniti rimski komediograf Plautus, eden največjih mojstrov antične komedije. Plautova igra, ki ima originalni naslov Miles Gloriosus, sodi med tista dela, ki nam vzbujajo smeh še danes. Zgodbo o Pirgopoliniku, vojaku, ki se neprestano baha s svojimi vrlinami, je prevedel Ciril Kosmač. Polna je duhovitih bodic in posneta v imenitni igralski zasedbi Franceta Presetnika, Jurija Součka, Jožeta Zupana, Poldeta Bibiča, Majde Potokar, Danila Benedičiča, Ive Zupančič in drugih. Igro je leta 1969 zrežirala Rosanda Sajko. Torek, 29. 5. 2012 GLASOVI SVETOV OB 14.05 Anatomija: znanost, ki je od nekdaj burila domišljijo NA 3. PROGRAMU Kosti, kite, mišice, organi… Kaj vse se skriva pod človeško kožo? Kako je telo zgrajeno in kako delujejo posamezni sistemi? Ta in podobna vprašanja so človeka zanimala že v pradavnini. Pomemben doprinos v razvoju anatomije in fiziologije gre Egipčanom, starim Grkom in Rimljanom. Flamec Andreas Vesalius z delom »O zgradbi človeškega telesa« iz leta 1543 velja za začetnika sodobne anatomije. Temeljna spoznanja se do danes niso spremenila. Drugačen je le pristop k vedi in njena uporabna vrednost. Da je zanimanje za to vejo medicine veliko pove dober odziv na razstavo »Bodies revealed«, ki trenutno gostuje tudi v Ljubljani. Barbara Drnovšek je pred mikrofon povabila predstojnika Inštituta za anatomijo prof. dr. Deana Ravnika. JEZIKOVNI POGOVORI OB 18.00 - Večjezičnost na zgodnji stopnji NA 3. PROGRAMU Po najnovejših predlogih naj bi v 1. razred osnovne šole uvedli obvezno poučevanje prvega tujega jezika. Ali lahko zgodnje učenje tujih jezikov kakorkoli škodi otrokom? Kako zahtevno je za otroke preklapljanje med jeziki? Koliko učenje tujih jezikov na zgodnji stopnji vpliva na druge spoznavne sposobnosti? O tem v Jezikovnih pogovorih z dr. Karmen Pižorn, docentko za didaktiko angleščine na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. SLOVENSKA IN SVETOVNA ZBOROVSKA GLASBA OB 18.20 NA 3. PROGRAMU Ime Alessandro Scarlatti največkrat srečamo v povezavi z opero – kakšni pa so njegovi madrigali?: Sdegno la fiamma estinse, Mori, mi dici, O selce, o tigre, o ninfa, O morte, Arsi un tempo Zveneli bodo v izvedbi priznanega ansambla za staro glasbo Concerto Italiano pod vodstvom Rinalda Alessandrinija. Glasbena urednica oddaje: Brigita Rovšek RADIJSKA IGRA OB 21.05 – Ciklus antologijskih komedij na 1. programu Nikolaj Michalewski: NAPAD NA POŠTNO KOČIJO NA 1. PROGRAMU Parodiji na kavbojske filme iz leta 1960 daje posebno vrednost in zanimivost imenitna igralska zasedba: Jurij Souček, Stane Potokar, Boris Kralj, Stane Sever in Jože Zupan, ki pod režijskim vodstvom neprekosljivega režiserja komedij Marjana Marinca govorijo prevod Vitomila Zupana. Sreda, 30. 5. 2012 KRATKA RADIJSKA IGRA OB 13.05 Toon Tellegen: DVE STARI ŽENICI NA 3. PROGRAMU Kratka radijska igra je nastala po črtici nizozemskega pisatelja Toona Tellegena, ki jo je prevedla Tanja Mlakar in za radio priredila Mateja Tegelj. Gre za domiselno in pretresljivo zgodbo o nenavadni čustveni zvezi med dvema starkama, ki sta druga drugi edina opora v samoti. V glavnih vlogah nastopata Vera Per in Mina Jeraj. Radijsko izvedbo so pripravili: dramaturg Pavel Lužan, tonski mojster Miro Marinšek, glasbena oblikovalka Darja Hlavka in režiser Jože Valentič. ARSOV FORUM OB 14.05 - Kateri “možgani” bežijo iz Slovenije? NA 3. PROGRAMU Pogovor naj razkrije, na podlagi katerih dejstev lahko govorimo o begu možganov iz države, kdaj pa gre za izmenjavo oz. nabiranje izkušenj in znanja v tujini. Nakaže naj, ali v tej državi izobražujemo visoke kadre, ki jih lahko ali ne moremo zaposliti, oziroma, še bolje, “uporabiti” v produktivnih sektorjih (od industrije do plodnih navezav z raziskovanjem in razvojem, vključno družboslovnimi in humanističnimi poznavalci in izvajalci državnih politik). V kakšni meri je ta država potencialno še sposobna izobraženim ponuditi ustrezne raziskovalne pogoje kot izziv za njihovo začetno kariero, oziroma profesionalne izzive primerne njihovim sposobnostim? Ali v SLO sploh obstaja relevanten “beg možganov” oziroma kaj je pri njem potencialno in kaj dejansko? ČAS, PROSTOR – IN GLASBA OB 18.00 Glasba, ki se ne bo postarala … Uroš Krek, William Walton NA 3. PROGRAMU So umetniki, ki najdejo glasbo, ki se nikoli ne postara. Da ostane, poskrbijo poslušalci. Glasbo, ki se ne bo postarala, sta napisala Uroš Krek in William Walton. To glasbo smo izbrali za oddajo »Čas, prostor in glasba«. Četrtek, 31. 5. 2012 RAZGLEDI IN RAZMISLEKI OB 13.05 - Jorge Bucay NA 3. PROGRAMU Trgovski potnik, zavarovalni agent, taksist, učitelj, igralec, terapevt, pisatelj – vse to je Jorge Bucay, ki je pred dnevi obiskal Ljubljano in predstavil knjigi Ti povem zgodbo? ter Ljubiti se z odprtimi očmi. S Jorgejem Bucayem se je za oddajo Razgledi in razmisleki pogovarjal Andrej Rot. GLASOVI SVETOV OB 14.05 - Tujerodne vrste - imperialistične zavojevalke NA 3. PROGRAMU Biologi z izrazom tujerodne vrste poimenujejo rganizme, ki jih je človek prenesel v novo okolje, v katerem prej niso bili prisotni. Flora in favna sta seveda sestavljeni iz živih organizmov, ki se selijo, širijo in plodijo. V evolucijskem smislu pa obstajajo organizmi, ki na določena področja oziroma v določene ekosisteme enostavno ne spadajo. Prenos neke ribe v potok na drugo stran sveta lahko pomeni, da bo v njem iztrebila svoje sovrstnice, spremenila celoten ekosistem in domine se ne bodo nehale podirati. Še hujša je lahko denimo nedolžna vodna solata. V svetu sodobnih ladijskih, letalskih in železniških povezavo smo priča pravemu ekološkemu imperializmu določenih trdoživih rastlin in živali. Napadene so cele države, pa se tega nihče ne zaveda. IZŠLO JE OB 17.00 - Cvetka Bevc: Potovci NA 3. PROGRAMU Cvetka Bevc piše za otroke in odrasle. V minulem letu je – med drugim – objavila kar dva romana, tako tudi roman z naslovom Potovci. Omenjeni roman vsebuje tri zgodbe, postavljene v Prekmurje v različna časovna obdobja – na začetek našega štetja, v leta prve in druge svetovne vojne ter v leta ob koncu hladne vojne . V njih je avtorica tematizira usodo večnih popotnikov, potovcev. Več o romanu, nominiranem za kresnika, nam bo pisateljica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa nam bo tudi odlomek iz romana. RADIJSKA IGRA OB 22.05 Michel Ducobu: URA KRASTAČ NA 3. PROGRAMU Francoz Michel Ducobu, se je že precej časa ukvarjal s socialnim delom tako v svetovalnih centrih kot na terenu, predvsem s problemi mladih in družin. Tudi v svojih igrah obravnava takšno problematiko. V Uri krastač se je poglobil v doživljanje mladega dekleta Ille, ki jo je oče spolno zlorabil. Pisec nam skozi celotno igro ponuja tako v podoživljanje kot v premislek enega najbolj perečih, vendar do nedavna tabuiziranih družinskih problemov. Ob številni igralski ekipi so v glavnih vlogah nastopili Ivo Ban, Milena Zupančič in Jernej Šugman. Režija je delo Irene Glonar. LITERARNI NOKTURNO OB 23.05 - Mark Strand: Pesmi NA 1. PROGRAMU Mark Strand je v Kanadi rojeni, a v Ameriki živeči pesnik, esejist, urednik in prevajalec ter profesor angleščine in primerjalne književnosti na Univerzi Columbia. Rodil se je leta 1934 in je eden uglednejših sodobnih poetov, ki ustvarjajo v angleškem jeziku, med drugim dobitnik Pulitzerjeve nagrade in Zlate medalje za poezijo. Izbrane pesmi, ki jih bomo slišali v Literarnem nokturnu v prevodu Tese Drev, so iz njegove zbirke Pozna ura iz leta 1978. Značilnost Strandove poetike je preprost, nazoren jezikovni izraz brez rime, močnejši pa je poudarek na ritmu in zvočnosti ter na stilizaciji. V pesmih pretehtano niza motive tesnobnih slutenj, odsotnosti, nostalgičnih trenutkov in čustvene ranljivosti ter jih potrese z drobci nadrealnega. Petek, 1. 6. 2012 PETKOV POUDAREK OB 14.05 NA 3. PROGRAMU V času, ko se zmanjšuje vrednost položaja kulture in umetnosti, številni domači ustvarjalci vztrajajo pri visoko zastavljenih umetniških ciljih. V tokratni oddaji Petkov poudarek bomo pozornost namenili dvema orkestroma. V luči preteklih dosežkov bosta program in vizijo delovanja v prihodnosti predstavila Orkester Slovenske filharmonije in Simfonični orkester RTV Slovenija. Oddajo pripravlja Anamarija Štukelj Cusma. PODOBE ZNANJA OB 16.30 – akademik France Bernik NA 3. PROGRAMU Pred kratkim je obhajal 85-letnico akademik, literarni zgodovinar France Bernik, ena markantnejših osebnosti slovenske humanistike zadnjih desetletij. Po osamosvojitvi je bil tri mandate predsednik SAZU, zdaj je njen častni član. na začetku ustvarjalne poti se je ukvarjal s Simonom Jenkom, nato je podrobno preučeval Ivana Cankarja. Bil je pripadnik povojne takoimenovane interpretativne šole literarnih zgodovinarjev, preučeval je zlasti obdobje med romantiko in moderno. Osredotočal se je na oblikovne prvine poezije, kompozicijo, prozno pripovedno tehniko in oblikovanje likov. Izjemno je njegovo dolgoletno urejanje zbirke Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. Z akademikom Francetom Bernikom se je pogovarjal Štefan Kutoš LIKOVNI ODMEVI OB 18.30 NA 3. PROGRAMU V Mestni galeriji v Ljubljani je odprta zanimiva kiparska razstava z naslovom Pot skozi skulpturo. Vključuje izbor nekaterih najvidnejših slovenskih kipark in kiparjev različnih generacij. Predstavljena dela so le tisti izsek iz njihovega obsežnega ustvarjanja, ki ustreza konceptu razstave, ta pa je razmerja med kiparjem, formo, prostorom, potovanjem in komunikacijo. Kot odprte, refleksivno-estetsko delujoče forme in nekakšne kiparske postaje so predstavljena dela avtorsko prepoznavna s sistematično zgrajenimi likovnimi poetikami, ki s svojo vizualno izpovednostjo govorijo tudi o poziciji skulpture v današnji družbi. V današnji oddaji se bo z avtorjem razstave Sarivalom Sosičem pogovarjala Maja Žel – Nolda. ZBOROVSKA GLASBA OB 22.05 Posnetki z domačih in tujih koncertnih odrov NA 3. PROGRAMU Posnetek prvega dela letnega koncerta z naslovom Ves svet je oder Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič Univerze v Ljubljani 19. 5. 2012, Slovenska filharmonija SEBASTJAN VRHOVNIK, dirigent Franci KREVH, tolkala Ana ERČULJ, Peter SMOLIČ, asistenta dirigenta Johannes Brahms (1833–1897) • ICH ABER BIN ELEND/JAZ SEM PA UBOG, opus 110 Vytautas Barkauskas jn. (1931) • STABAT MATER/MATI ŽALOSTNA JE STALA, 1990 Alberto Balzanelli (1941) • AGNUS DEI/JAGNJE BOŽJE, 1993 Giedrius Svilainis (1972) • LAUDATE DOMINUM/HVALITE GOSPODA, 1997 Bob Chilcott (1955) THE MAKING OF THE DRUM/USTROJ BOBNA, 1997 • The Skin/Koža • The Barrel of the Drum/Telo bobna • The Two Curved Sticks of the Drummer/Ukrivljeni tolkalski paličici • Gourds and Rattles/Plodovi in ropotulje • The Gong-Gong /Gong-gong Slovenska ljudska/Tomaž Habe (1947) • HOD'TE K NAM NA KRES, krstna izvedba Slovenska ljudska/ Katarina Pustinek Rakar (1979) • TI-DI-DI-DRAJSA, krstna izvedba Glasbena urednica oddaje je Brigita Rovšek. Sobota, 2. 6. 2012 NAŠI UMETNIKI PRED MIKROFONOM OB 11.05 - Radivoj Pahor NA 3. PROGRAMU Pesnik, esejist in upokojeni gimnazijski profesor slovenščine Radivoj Pahor se je rodil leta 1946 v Gorici, danes pa živi v Renčah. Svojo prvo pesniško zbirko Tudi to je pot je objavil leta 1973, nato pa je kot pesnik umolknil za dolgih trideset let. Zato je bila njegova pesniška vrnitev leta 2005 z zbirko Deviško satje toliko lepše presenečenje. Pesnik se je namreč v omenjeni zbirki navezal med drugim na Prešerna, ubesedil je nekatere rezke teme iz nacionalne zgodovine, ni pa se ustrašil niti soneta. Z lani objavljeno zbirko V plašljivem vrbju je ponovno dokazal, da še kako obvlada sonet. Več o sebi in svoji poeziji nam bo Radivoj Pahor povedal v pogovoru z Markom Goljo. ODDALJENI ZVOČNI SVETOVI OB 11.25 - Kitajska, Bhattacharya NA 3. PROGRAMU Kitajska kultura je v skladu z velikostjo dežele in količino ljudi, ki živijo v njej, seveda izredno raznolika in bogata. Tudi dolgoživost njene tradicije in razvitost sta v vsej kitajski kulturi pustili pečat vsega preteklega in modrosti, ki v sodobnem svetu morda ne pride več tako do izraza, kot bi to pričakovali. Vendar pa kljub političnim in ekonomskim dogajanjem ostaja prepoznavno jedro spoznanj, ki jih bomo tokrat v oddaji Oddaljeni zvočni svetovi opazili skozi posnetke, ki jih je v osemdesetih letih dvajsetega stoletja zbral indijski etnomuzikolog Deben Bhattacharya. Slišali bomo primere glasbe, ki je tako ali drugače povezana za otroki, zraven pa še nekaj drugih zanimivih delov zvočne podobe Kitajske iz tistega časa… KRATKA RADIJSKA IGRA OB 22.40 Ujgurska narodna – Gordana Kunaver: VREČA MODROSTI NA 1. PROGRAMU Predstavili vam bomo dve ljudski zgodbi z Daljnega vzhoda, ki ju je iz kitajščine prevedla Maja Lavrač in ju v obliki skeča za radio priredila Gordana Kunaver. Junak igre je Afanti, že več stoletij priljubljen lik v ljudskih zgodbah muslimanov, kakršne krožijo po Sinkiangu, avtonomni pokrajini na severozahodu Kitajske, kjer živijo Ujguri. Afanti pooseblja plemenit značaj človeka iz ljudstva, ki je s svojo bistro pametjo in pikrim jezikom jemal na piko neumne in neznačajne iz višjih družbenih slojev. Radijsko izvedbo so pripravili: dramaturg Pavel Lužan, tonski mojster Staš Janež, glasbeni oblikovalec Marko Stopar in režiser Aleš Jan, igrali pa so: Jonas Žnidaršič kot Minister, Brane Grubar kot Kralj in Polde Bibič kot Afanti. Nedelja, 3. 6. 2012 PRENOS BOGOSLUŽJA OB 10.00 NA 3. PROGRAMU Prenos maše bo iz župnije Šentjakob v Rožu na Avstrijskem Koroškem. HUMORESKA TEGA TEDNA OB 14.05 Ljudmila Petruševska: Most Waterloo NA 3. PROGRAMU »Rusija je dežela ženskih Homerjev, žensk, ki pripovedujejo svoje zgodbe kar tako, ne da bi si kar koli izmišljale. So nenavadno nadarjene pripovedovalke zgodb. Jaz sem samo poslušalka med njimi.« To so besede Ljudmile Stefanovne Petruševske, ki danes velja za eno najbolj nadarjenih sodobnih ruskih avtoric. Rodila se je leta 1938 v Moskvi, končala študij novinarstva in delala kot novinarka za radio in televizijo. Njena prozna in dramska dela so bila prepovedana več kot desetletje, prvič so bila objavljena in uprizorjena šele v osemdesetih letih. Pozneje so bila nagrajena s številnimi nagradami in prevedena v druge jezike. V oddaji Humoreska tega tedna, boste v prevodu Ane Krauthaker slišali njeno kratko zgodbo z naslovom Most Waterloo. SEDMI DAN OB 18.40 - Nov koprski škof ordinarij dr. Jurij Bizjak NA 3. PROGRAMU Te dni je bil za škofa ordinarija koprske škofije imenovan dr. Jurij Bizjak. Na tem mestu je zamenjal Metoda Piriha, ki se je upokojil. Z novim ordinarijem se bomo pogovarjali o njegovih temeljnih programskih smernicah, analizirali pa bomo tudi stanje duha v Cerkvi na Slovenskem kot tudi širše v slovenski družbi. LITERARNI PORTRET OB 22.05 – Radivoj Pahor NA 3. PROGRAMU Pesnik in esejist Radivoj Pahor se je rodil leta 1946 v Gorici, danes pa živi v Renčah. Med letoma 1968 in 1972 je sodeloval v študentskem gibanju, po diplomi iz pedagogike in sociologije je urejal knjižne edicije, več let je bil tudi v uredništvu revije Primorska srečanja. Je član goriškega Literarnega društva Govorica. Z literarnim ustvarjanjem se ukvarja že več desetletij. Prvo pesniško zbirko Tudi to je pot je objavil leta 1973, nato pa dobrih trideset let ni objavljal poezije. Zato je bila njegova pesniška vrnitev, med drugim z zbirkami Glineni plašč (2004), Deviško satje (2005) in lani V plašljivem vrbju, toliko lepše presenečenje. Pesnik, ki se ne ustraši niti čustev, niti ostrih paradoksov in sonetne forme, je takole povzel svoj pesniški credo: »Pesnik je vibrator impotentnega družbenega okolja, morda inteligentni vmesnik, nekakšen nagajivi nihaj vesoljne plazme. Je večni kosec sredi košeníc, poezija pa razkošje in revščina, grdota in lepota mišljenega sveta. Zato: Brusít, brusít … Kar časa ostane, pa kosít!« Tako Radivoj Pahor, ki nam bo v Literarnem portretu zagotovo prebral tudi svoj sonet Va, pensier. DUHOVNA MISEL OB 06.45 NA 31. PROGRAMU Duhovno misel pripravlja Metka Kastelic. RADIJSKA IGRA OB 08.05 - PREMIERA Jana Kolarič: TRIJE JEŽKI NA 1. PROGRAMU Hudomušna in polna prisrčnih pesmic je nova igra Jane Kolarič, namenjena najmlajšim. Mama ježevka odide po opravkih, medtem pa podnevi zmeraj zaspana sova prevzame skrb za njene tri neugnane otročičke. V tem času si privoščijo avanture, ki jih mama nikoli ne bi dovolila, ko se vrne, pa so utrujeni in zadovoljni kot še nikoli in mirno zaspijo. Pustolovščine so jih vznemirile, jim odprle pot v svet in jih utrdile. Mama ježevka hvali njihovo varuško, ta pa odleti svojemu nočnemu življenju naproti. Pesmice je uglasbil Aldo Kumar, igrico je zrežirala Irena Glonar, tonski mojster je bil Jure Culiberg, dramaturginja pa Vilma Štritof. LITERARNI NOKTURNO OB 23.05 Amanda Aizpuriete: V predmestju Babilona NA 1. PROGRAMU V Literarnem nokturnu vas vabimo, da prisluhnete pesmim latvijske pesnice Amande Aizpuriete. Rodila se je leta 1956 in je avtorica številnih pesniških zbirk, tudi pisateljica, urednica in odlična prevajalka. Za svoje delo je bila tudi večkrat nagrajena. V njeni izpovedno lakonski in precizno ubesedeni liriki se mešata resignacija in ironija v trenutkih polne življenjske izkušnje. Izbrane pesmi so iz zbirke z naslovom V predmestju Babilona, za katero je leta 2000 dobila ugledno latvijsko nagrado za najboljšo pesniško zbirko. Pesmi je prevedel Veno Taufer, interpretirala pa dramska igralka Vesna Jevnikar. Oddajo smo posneli leta 2001. tekst in foto: RTV Slovenija |
 nazaj |
| nazaj |
pridružene povezave