 |
|
|
| 3. program Radia Slovenija |
Program od 30. julija do 5. avgusta 2012 |
| 30.07.2012 |
| Program od 30. julija do 5. avgusta 2012 na frekvencah 3. programa Radia Slovenija. |
| Ponedeljek, 30. 7. 2012 SKLADATELJ TEDNA OB 10.05 – OD 30.07. DO 03.08.2012 John Ireland & John Filed NA 3. PROGRAMU V tokratnem ciklusu oddaj Skladatelj tedna, bomo predstavili Angleža Johna Irelanda in Irca Johna Fielda. Za Irelanda lahko rečemo, da je med svetovnima vojnama obdržal nevtralno stališče, saj je znano, da je bil po naravi zaprt, skromen in negotov. Njegova glasba je bipolarna, saj je za ljubiteljske glasbenike prezahtevna, po drugi strani pa je za profesionalne glasbenike preveč tradicionalna in za koncertne dvorane premalo zvočna. Rodil se je 13. avgusta 1879 v mestecu Bowdon blizu Manchestra. Bil je najmlajši izmed petih otrok. Izhajal je iz premožne družine, njegov oče pa je bil urednik v častniku Manchester Examiner. S štirinajstimi leti, leta 1893, se je vpisal na Kraljevi kolidž za glasbo ter študiral klavir in orgle. Štiri leta pozneje je začel študirati kompozicijo v razredu Charlesa Villiersa Stanforda. Njegovi sošolci Gustav Holst, Ralph Vaughan Williams, Frank Bridge in Rutland Boughton, pa tudi on sam, so pozneje sodili med pomembnejše angleške skladatelje prve polovice prejšnjega stoletja. John Field se je rodil v irski protestantski družini. Bil je najstarejši sin; njegov oče je bil profesionalni violinist, njegov dedek pa organist, od katerega je dobil prvo glasbeno izobrazbo. Field je pustil na ruski pianistični šoli velik pečat, saj je bilo njegov vpliv moč čutiti dolgo po njegovi smrti. Pa vendar so njegova dela kaj kmalu padla v pozabo, razen njegovih nokturnov, ki jih je oblikoval in posredoval poznejšim generacijam, ko so dobili dokončno obliko. Ne moremo reči, da je Field izumil nokturne, saj je termin obstajal že davno prej. Pripisujemo pa mu iznajdbo oblike, kajti nokturnu je določil oblikovno zgradbo. Ta je sestavljena iz uvoda, srednjega in zaključnega dela. Iz tega zornega kota lahko rečemo, da je Field sestavil sodobni nokturno, ki si je pridobil popularnost predvsem v Chopinovem času. Oddaje pripravlja urednik Dejan Juravić. MOJSTRI SAMOSPEVOV OB 11.35 NA 3. PROGRAMU V oddaji Mojstri samospeva bomo danes poslušali posnetke nekaj pesmi Ludwiga van Beethovna. Izvajalca bosta basist Gustav Belaček ob klavirski spremljavi Jane Nagy Juhasz in baritonist Dietrich Henschel ob spremljavi Michaela Schäfterja. Oddajo je pripravil Peter Bedjanič. ARS HUMANA OB 14.05 - Boris A. Novak o prevajanju poezije NA 3. PROGRAMU V ponedeljek smo v Ars humani predvajali pogovor s klasičnim filologom in prevajalcem doktorjem Branetom Senegačnikom o prevajanju antičnih besedil, v tokratni oddaji pa bomo predstavili tematiko prevajanja poezije. V oddajo smo uvrstili posnetek oddaje Ars humana v živo iz lanskega decembra: gost oddaje je bil pesnik, dramatik, prevajalec, literarni zgodovinar, verzolog in esejist Boris A. Novak, z njim se je pogovarjal Marko Golja. IZ SLOVENSKE GLASBENE USTVARJALNOSTI OB 18.00 NA 3. PROGRAMU V današnji oddaji Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti bomo predvajali komorno glasbo skladateljev, ki so na Slovenskem ustvarjali v prvi polovici 18. stoletja. Na sporedu bo glasba Josipine Urbančič Turnograjske, Gašparja Maška, Alojzija Ipavca in Mateja Babnika. Oddajo je pripravil Mihael Kozjek. RADIJSKA IGRA OB 22.05 – Ciklus antologijskih komedij na 3. programu Johann Nepomuk Nestroy / Frane Milčinski: LUMPACIJ VAGABUNDUS NA 3. PROGRAMU V legendarnem delu avstrijskega komediografa in najvidnejšega predstavnika dunajskega ljudskega gledališča ter avstrijske bidermajerske veseloigre nastopajo v treh glavnih vlogah potepuške trojice nepozabni Stane Sever kot Dreta, Jože Tiran kot Lim in Frane Milčinski kot Nitka. Frane Milčinski je igro tudi priredil in režiral, izvirno glasbo je napisal Marijan Vodopivec, daljnega leta 1961 pa je bil tonski mojster Pelko, ki mu niti ne vemo imena. Prav tako ne vemo, kdo je bil prevajalec. Torej res muzejska, a vendarle večno živa igra. Torek, 31. 7. 2012 GLASOVI SVETOV OB 14.05 - Šport - najbolj resna igra na svetu NA 3. PROGRAMU Ena osrednjih trditev filozofov, ki so se ukvarjali z igro, denimo Hansa-Georga Gadamerja, je, da je igra najresnejša stvar na svetu. Med olimpijskimi igrami, ki naj bi predstavljale povezanost ter medsebojno spoštovanje in prijateljstvo narodov vseh petih celin planeta Zemlje, se nam sama po sebi porajajo vprašanja o športu. Kako pravzaprav misliti pojav športa? Kje se srečujeta filozofija in šport? Kaj nam filozofija športa kot samostojna znanstvena disciplina lahko pove o športu? O tem, na kakšen način je šport povezan s kulturo, naravo, družbo, politiko in trajnostnim razvojem v tokratni oddaji Glasovi svetov. Oddajo je pripravila Martina Černe. KONCERT EVORADIA OB 20.05 NA 3. PROGRAMU V tokratnem Koncertu Evroradia bomo predvajali posnetke z otvoritvenega koncerta letošnjega festivala 'Audijevi Poletni koncerti v Ingolstadtu'.Predstavil se bo filharmonični orkester Nemškega radia Saarbrücken Kaiserslautern pod vodstvom Karla Marka Chichona. Solistka bo mezzosopranistka Elĩna Garanča, na sporedu pa bo glasba Giuseppeja Verdija, Georgesa Bizeta in Ludwiga van Beethovna. Oddajo je pripravil Mihael Kozjek. RADIJSKA IGRA OB 21.05 – Ciklus antologijskih komedij na 1. programu Marjan Marinc: NEDELJSKO KOSILO NA 1. PROGRAMU Med pomembnejše radijske komedije se uvršča tudi Marinčevo Nedeljsko kosilo. V njej je satirično prikazal odtujenost v družini, ki je sicer idilično zbrana pri mizi, v resnici pa njeni člani že zdavnaj živijo drug mimo drugega. Marjan Marinc je bil avtor in režiser številnih radijskih iger, zlasti lahkotnejšega žanra, ustvarjal pa jih je s posluhom za radijski medij in z izostrenim občutkom za ritem in zgodbo. Po izvedbeni plati pa je igra antologijska tudi zato, ker v njej nastopajo med drugimi igralci prve generacije radijskih interpretov tudi Frane Milčinski, France Presetnik in takrat mlada Alja Tkačev. Igro je zrežiral njen avtor, tonska mojstrica pa je bila Metka Rojc. Sreda, 1. 8. 2012 KRATKA RADIJSKA IGRA OB 13.05 Dmitrij Nikolajev. DA. YES. OUI. JA. NA 3. PROGRAMU V letošnjem avgustu smo vam v sredinih terminih kratke radijske igre pripravili pet posebnih kratkih radijskih iger, in sicer primere takoimenovane zvočne umetnosti, ki skuša zgolj z zvoki, šumi in glasovi ustvariti doživljajsko podobo. Vse zvokovno gradivo tudi elektroakustično in računalniško obdeluje ter tako dosega nove izraze in pomene. Takšna zvrst radijske igre je torej podobna glasbi in jo je tako tudi treba poslušati. Praviloma so to izrazito avtorska dela, kjer je avtor, režiser in velikokrat tudi tonski mojster ena oseba. Razumljivo je, da takšna dela lahko predvajamo samo v izvirniku, ne glede na to, koliko besed vsebujejo in v kakšnem jeziku. Ker se tega zavedajo tudi avtorji, funkcija besed v tujem jeziku ni bistvena v smislu pomena konkretne besede, marveč bolj v njenem zvoku in zvenu. Četudi ne razumete določenega tujega jezika, vas to ne bo oviralo pri doživljanju te zvrsti radijske umetnosti. Danes vam predstavljamo zvokovno radijsko igro "Da. Yes. Oui. Ja." ruskega avtorja Dmitrija Nikolajeva, posneto leta 1995 v okviru ruskega Radia Ostankino. Izšla je na skupni laserski plošči Združenja evropskih radijskih in televizijskih postaj v letu 1995. ČAS, PROSTOR – IN GLASBA OB 18.00 Svoboda glasbene misli - Andrzej Panufnik NA 3. PROGRAMU Poljski skladatelj Andrzej Panufnik je v prvi polovici 20. stoletja stopal velikim glasbenim uspehom nasproti. Tudi po drugi svetovni vojni, ko je zvečine deloval v Angliji, je užival velik ugled. Dandanes pa se le redko sliši njegova dela – kot da smo nanje, na skladatelja Panufnika, pozabili. Pa smo res? vSvoboda glasbene misli Andrzeja Panufnika v oddaji »Čas, prostor in glasba«. LITERARNI NOKTURNO OB 23.05 Katarina Marinčič: Elektrarna NA 1. PROGRAMU V Literarnem nokturnu boste slišali kratko zgodbo z naslovom Elektrarna. Napisala jo je Katarina Marinčič, interpretira pa jo dramska igralka Marinka Štern. Zgodba je bila leta 1993 odkupljena na radijskem natečaju za kratko zgodbo. Četrtek, 2. 8. 2012 GLASOVI SVETOV OB 14.05 - Drugačna resnica o jurskem parku NA 3. PROGRAMU Slika o tem, kakšni so bili v resnici videti dinozavri, se vse bolj oddaljuje od predstave, ki nam jo je v zadnjih desetletjih ustvarila filmska industrija. Fosilni ostanki 150 milijonov let starega dinozavra, poraščenega s perjem, ki so jih nedavno odkrili v južni Nemčiji, podaja povsem novo in mnogo bolj pestro sliko o živalstvu, ki je pred milijoni let naseljevalo Zemljo. S paleontologom mag. Matijo Križnarjem iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije bomo v oddaji Glasovi svetov preverili, kakšen je pravzaprav videti jurski park le dve desetletji kasneje. Oddajo pripravlja Nina Slaček. IZŠLO JE OB 17.00 NA 3. PROGRAMU Iztok Osojnik je nedvomno eden izmed naših najbolj plodovitih ustvarjalcev; 27 avtorskim knjigam poezije, štirim romanom in trem knjigam esejev sta se prav pred kratkim pridružili knjiga kratke proze Poročena na rdeče in socialno-utopični roman Svinje letijo v nebo. O slednjem, ki ga roman po avtorjevih besedah lahko imenujemo le pogojno, bo Iztok Osojnik, sicer znan kot prodoren, kritičen opazovalec stvarnega, spregovoril v oddaji Izšlo je. Z njim se bo pogovarjala Tina Kozin. RADIJSKA IGRA OB 22.05 - Leszek Kolakowski: VHOD IN IZHOD NA 3. PROGRAMU Pripravili smo farso Vhod in izhod ali Sistem duhovnika Jensena. Njen avtor je poljski marksistični filozof Leszek Kolakowski, ki so ga v viharni varšavski pomladi leta 1968 odstranili z univerze kot pobudnika študentskih nemirov in katerega filozofski spisi, eseji in gledališko delo uživajo s svojo globoko angažiranostjo vedno širok odmev. Igro je prevedel Igor Lampret, tonski mojster je bil Dušan Mauser, dramaturginja Djurdja Flere, režiser pa Hinko Košak. LITERARNI VEČER OB 21.05 Alojz Gradnik: Svetle samote - ob 130. obletnici rojstva NA 1. PROGRAMU Ob 130. obletnici rojstva pesnika Alojza Gradnika bomo iz bogatega arhiva Radia Slovenija ponovili oddajo, ki jo je pred 50 leti pripravil takrat že uveljavljeni pesnik Kajetan Kovič. Izbral je pesmi s tematiko ljubezni in smrti in jo naslovil po Gradnikovi pesniški zbirki Svetle samote. Oddajo so oblikovali bralca Ana Mlakar in Saša Vuga ter igralca Helena Erjavec in Janez Rohaček, režiral je Hinko Košak. Petek, 3. 8. 2012 ODER OB 14.05 NA 3. PROGRAMU V Odru bomo spregovorili o novih praksah pisanja za gledališče. Naša gostja bo uveljavljena kritičarka in publicistka Katja Čičigoj, dobitnica raziskovalne štipendije Ustanove Tarasa Kermaunerja za leto 2012. V svoji raziskavi z naslovom Tekst in/kot dogodek se osredotoča na skupino mlajših slovenskih dramatikov, ki delujejo v gledališki skupini Preglej in na slovensko sceno prinašajo nove produkcijske pristope. S Katjo Čičigoj se bo pogovarjala Saška Rakef. PODOBE ZNANJA OB 16.30 - akad. DRAGICA TURNŠEK NA 3. PROGRAMU V teh dneh obhaja visok življenjski jubilej – 80-letnico, slovenska akademikinja, paleontologinja Dragica Turnšek, zato v Podobah znanja tokrat znova objavljamo intervju, ki smo ga z njo posneli in prvič predvajali pred leti. Rodila se je leta 1932 v Šalamencih v Prekmurju, geologijo in paleontologijo je študirala na naravoslovni fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je tudi doktorirala. Že med študijem je začela delati na Paleontološkem inštitutu SAZU, od leta 1983 do upokojitve je bila njegova predstojnica. Leta 1985 je postala - kot prva ženska - članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Njeno strokovno in znanstveno delo obsega paleontološke raziskave zemeljskega srednjega veka - mezozoika, zlasti koral; preučevala je njihov stratigrafski in paleoekološki pomen v geološki zgodovini. Odkrila in opisala je 300 vrst ožigalkarjev, od tega 60 novih. Z natančnimi raziskavami triasnih, jurskih in krednih koralnih grebenov je vnesla nove poglede v poznavanje teh fosilov in določila natančno razporeditev paleogeografskih grebenov v zemeljskem srednjem veku na področju današnje Slovenije. Z akademikinjo Dragico Turnšek se je pogovarjal Štefan Kutoš. Sobota, 4. 8. 2012 ODDALJENI ZVOČNI SVETOVI OB 11.25- Tibetanski Budizem NA 3. PROGRAMU Tibetanski Budizem smo v Oddaljenih zvočnih svetovih že večkrat spoznavali. Tokrat bomo pozornost namenili obsežnejšemu delu obredja za krepitev osebne moči, kot so ga v begunski šoli v Indiji v Karnataki izvajali tibetanski menihi leta 1987. Kljub dolžini osrednjega posnetka gre vendarle le za izsek, saj obredi sami lahko trajajo tudi več ur. Značilnost dogajanja je predvsem poseben način petja molitev, ob katerem zvenijo tudi alikvotni toni, ki ga občasno prekinjajo hrupni instrumentalni vložki. Za nameček pa bomo slišali še dva krajša odlomka iz zapuščine indijskega etnomuzikologa Debena Bhattacharye. KRATKA RADIJSKA IGRA OB 22.40 Miloš Mikeln: VOLITVE S STRELJANJEM NA 1. PROGRAMU V njej sta združena dva skeča iz satiričnega kabareta Dvakrat dva je pet, ki ga je slovenski pisatelj Miloš Mikeln napisal že leta 1967. Vendar pa je ost njegove satire zadela v napake, ki so še danes zelo aktualne. Igrali so: Aleš Valič, Boris Juh, Mojca Ribič, Jerca Mrzel in Stannia Boninsegna. Tonska mojstrica je bila Metka Rojc, dramaturg Pavel Lužan, režiser pa Aleš Jan. Nedelja, 5. 8. 2012 PRENOS BOGOSLUŽJA OB 10.00 NA 3. PROGRAMU Prenos maše bo iz župnije Pertoča. SEDMI DAN OB 18.40 – Romanja NA 3. PROGRAMU Praktično ni večje svetovne religije, ki ne bi poznala določenih oblik romanj. In kaj pravzaprav človeka vleče, da se odpravi na takšno pot? V čem je moč in posebnost romarskih krajev? Kaj romar doživlja na takšni poti? O teh in še drugih vprašanjih se bomo z avtorjem monografije Slovenske božje poti, mag. Francijem Petričem. (ponovitev oddaje) NOVE OPERNE PLOŠČE OB 20.00 NA 3. PROGRAMU V oddaji bomo poslušali novosti s plošč z operno glasbo in uživali ob glasbi Händla, Wagnerja, Verdija, Halevya, Thomasa in še koga. Oddajo pripravlja Peter Gabrovšek. DUHOVNA MISEL OB 06.45 NA 1. PROGRAMU Duhovno misel pripravlja Alenka Veber. RADIJSKA IGRA ZA OTROKE OB 08.05 - nadaljevanka Peter Zobec: BILA JE ULICA HREPENENJA – 1. del – Baletna šola NA 1. PROGRAMU Pred kratkim preminuli filmski delavec, scenarist, pomočnik režije, organizator in režiser masovnih prizorov Peter Zobec, ni bil le filmski, pač pa tudi televizijski in radijski človek, pisec in predvsem posebnež v umetniškem svetu. V poletno shemo smo uvrstili njegovo nadaljevanko, posneto pred dvajsetimi leti v osmih delih z naslovom Bila je ulica hrepenenja. Dogaja se v letih pred drugo svetovno vojno v Ljubljani. Njena glavna oseba je šestletni deček Marko, ki ima prijatelje z ulice in z njimi preživlja zadnje mesece pred odhodom v prvi razred. Otroci bi radi zgradili ladjo ali vsaj čoln, imajo sovražnike, one z drugega brega reke, tu so tudi odrasli, starši in drugi, ki jih je treba upoštevati. Med njimi je dobra Dora Borisovna, slavna ruska plesalka, ki poučuje balet v Ljubljani. Nadaljevanka je prežeta z nostalgijo in z Zobčevo vero v umetnost. Na sporedu bo osem nedelj v terminu za otroške radijske igre ob 8.05 na prvem programu; prvo bo na sporedu že prvo avgustovsko nedeljo. V njem se bomo seznanili z glavnimi osebami, posebej z navihanim pobičem Markom, ki ga je zaigrala Tanja Žagar, zdaj popularna pevka. Zvedeli pa bomo že tudi, kaj so otroci iz ulice hrepenenja ušpičili na podstrešju baletne šole. Gradijo si barko in potrebujejo katran. Katran je na podstrešju baletne šole, ki jo vodi ruska plesalka Dora Borisovna. V času, ko se otroci splazijo na podstrešje, da bi ukradli katran, je spodaj v baletni dvorani proslava. Ob zaključku baletne šole učenci kažejo, kaj so se naučili. Tatiči na podstrešju napravijo veliko zmešnjavo. Pripeljejo se celo gasilci. Tatiče je strah, da bi jih odkrili in kaznovali. Igro je zrežiral Jože Valentič, dramaturg je bil Ervin Fritz, glasbena oprema je delo Larise Vrhunc, glasbene improvizacije je prispeval Borut Lesjak, tonski mojster je bil Mirko Marinšek. tekst in foto: RTV Slovenija |
 nazaj |
| nazaj |
pridružene povezave