 |
|
|
| 3. program Radia Slovenija |
Program od 6. avgusta do 12. avgusta 2012 |
| 06.08.2012 |
| Program od 6. avgusta do 12. avgusta 2012 na frekvencah 3. programa Radia Slovenija. |
| Ponedeljek, 6. 8. 2012 NA ŠTIRIH STRUNAH OB 11.35 NA 3. PROGRAMU Franz Schubert je bil zaživa znan predvsem kot nedosežen mojster pesemske oblike, čeprav je v svojem kratkem življenju ustvaril tudi nesmrtne mojstrovine na področju komorne in simfonične glasbe; morda je imel še najmanj uspeha tam, kjer si je najbolj želel postati slaven: nikoli ni napisal resnično učinkovitega odrskega dela. Godalni kvintet v C-duru je zadnje Schubertovo delo za komorni ansambel; napisal ga je poleti 1828, dva meseca pred smrtjo, prvič pa so ga izvedli šele leta 1850. V današnji oddaji bo zazvenel prvi stavek, z oznako Allegro ma non troppo, iz omenjenega Kvinteta. Izvedli ga bodo godalni kvartet Fitzwilliam in violončelist Christopher van Kampen. Oddajo je pripravil Matej Venier. ŽENSKE V SVETU GLASBE OB 13.30 NA 3. PROGRAMU Skozi oddajo nas bo tokrat vodila glasba romunske skladateljice Liane Alexandre, ki je živela v letih od 1947 do 2011. Kompozicijo je študirala v rojstni Bukarešti, Darmstadtu in Združenih državah Amerike; tam je tudi doktorirala iz muzikologije in kompozicije. Bila je profesorica na Nacionalni univerzi za glasbo v Bukarešti in pianistka v Duu Intermedia, ki ga je ustanovila skupaj z možem, violončelistom Serbanom Nichiforjem; z njim je tudi zasnovala obsežen, v sodobno glasbeno literaturo usmerjen repertoar, ki sta ga predstavljala po svetu. Poslušali bomo njeno komorno opero »Chant d'Amour de la Dame à la Licorne. Oddajo pripravlja Polona Kovačič. ARS HUMANA OB 14.05 - Vpliv interneta na mišljenje NA 3. PROGRAMU V tokratni oddaji bomo ponovili pogovor o razvpiti in aktualni knjigi Plitvine (pri nas je izšla lansko leto, original pa je izšel le leto prej) ameriškega misleca Nicholasa Carra. V tem delu avtor s pomočjo nevrologije pretresa vpliv računalnikov na možgane, predvsem pa se osredotoči na raztreseno brskanje po internetu. Avtor ne ugotavlja samo, da se naši možgani ob uporabi interneta spreminjajo, temveč tudi to, da pri tem oblikujejo »novo intelektualno etiko«. Gost v oddaji je bil dr. Miha Kovač, odličen poznavalec tega področja. Oddajo pa je pripravil Gregor Podlogar. RADIJSKA IGRA OB 22.05 - Narcyz Kažmierczak: TRIJE UDARCI NA GONG NA 3. PROGRAMU Igro, ki na neobičajen način obravnava odnos med radijskim poslušalcem in avtorjem in fenomen radijskega medija nasploh. Igro je prevedla Rozka Štefanova, igrali so Andrej Kurent, Jože Zupan, Stane Sever in Danilo Benedičič, tonski mojster je bil Dušan Mauser, režiser pa Jože Vozny. Torek, 7. 8. 2012 GLASOVI SVETOV OB 14.05 - Pristanek sonde na Marsu NA 3. PROGRAMU V ponedeljek, 6. avgusta, je na Marsu pristala sonda Curiosity. Tako se je končalo večmesečno potovanje do rdečega planeta, ki se je začelo z izstrelitvijo z Zemlje 26. novembra 2011. Doslej največje in najdražje robotizirano vozilo za preučevanje Marsa bo ugotavljalo, ali bi lahko življenje kdaj vzniknilo tudi na Marsu. Znanstveniki bodo poskušali določiti posebnosti in lastnosti Marsovega podnebja in pridobiti čim več podatkov o geologiji, to pa so prvi koraki v človeškem osvajanju rdečega planeta. Raziskovanje bo trajalo najmanj 687 (zemeljskih) dni, kolikor traja eno Marsovo leto. O pomembnosti tega vesoljskega raziskovanja bodo v oddaji Glasovi svetov spregovorila dr. Miloš Krmelj, dr. Tomaž Zwitter in dr. Andreja Gomboc. Pripravlja Martina Černe. KONCERTNI DOGODKI NA TUJEM OB 16.30 NA 3. PROGRAMU vabljeni k spremljanju koncertnega posnetka Orkestra Romanske Švice, ki je 6. maja lani nastopil v impozantnem kulturnem centru Bâtiment des Forces Motrices v Ženevi. Stavba je pravi fenomen, saj so jo leta 1997 restavrirali iz industrijske tovarne, ki jo je v letih od 1883 do 1892 sredi struge reke Rone zgradil inženir Théodore Turrettini. V tovarni je obratovalo 18 črpalk in turbin, ki so pod pritiskom pošiljale vodo iz reke v vodnjake, hiše in preostale tovarne v Ženevi. Hidroelektrarna je delovala do sredine 60-ih let prejšnjega stoletja, ko so celotno industrijo prestavili na obrobje mesta. Od takrat propadajoče in neizkoriščeno poslopje so leta 1988 uvrstili med zgodovinske spomenike, nova priložnost za rekonstrukcijo in rabo njegovih prostorov se je pojavila leta 1994, ko je v operni hiši Grand Théâtre de Genève potekala modernizacija tehničnih instalacij in je vodstvo za tisti čas iskalo drugo lokacijo za uprizoritve oper. Rešitev je bila graditev nove lesene dvorane, ki sprejme 1000 obiskovalcev, znotraj obnovljene stavbe Bâtiment des Forces Motrices. Ta je danes ena najlepših arhitekturnih stvaritev v Ženevi, za katero se zdi, da plava na vodi, v njej pa potekajo številni kulturni dogodki – operne in gledališče predstave, koncerti ter razstave. Orkester Romanske Švice je maja lani tam koncertiral z naslednjim programom: »Mala simfonija v B-duru, op. 216« Charlesa Gounoda, »Koncert za oboo, godala in basso continuo v C-duru« Jeana Marieja Leclairja, »Scena za angleški rog in orkester« Antona Reiche in Simfonija v g-molu, št. 40 Wolfganga Amadeusa Mozarta. Solist in vodja orkestra je bil Heinz Holliger. Oddajo pripravlja Polona Kovačič. RADIJSKA IGRA OB 21.05 - Giovanni Boccaccio – Jože Rode: VRVICA NA 1. PROGRAMU Za popestritev torkovega poletnega večera smo vam pripravili ponovitev zabavne radijske igre Vrvica. Nastala je po istoimenski zgodbi Giovannija Boccaccia in v radijski priredbi Jožeta Rodeta, govori pa o pijanskem možu in nezvesti ženi. Zgodbo je prevedel Niko Košir, nastopili pa so: Marijana Brecelj, Ivo Ban, Aleš Valič, Nataša Tič Ralijan, Mila Kačič, Andrej Nahtigal in Borut Veselko. Tonski mojster je bil Jure Culiberg, glasbena opremljevalka Larisa Vrhunc, dramaturg Pavel Lužan, režirala pa je Irena Glonar. Sreda, 8. 8.2012 KRATKA RADIJSKA IGRA OB 13.05 - Tommy Zwedberg: SKOZI VODO NA 3. PROGRAMU V letošnjem avgustu smo vam v sredinih terminih kratke radijske igre pripravili posebne kratke radijske igre, in sicer primere tako imenovane zvočne umetnosti, ki skuša zgolj z zvoki, šumi in glasovi ustvariti doživljajsko podobo. Vse zvokovno gradivo tudi elektroakustično in računalniško obdeluje ter tako dosega nove izraze in pomene. Takšna zvrst radijske igre je torej podobna glasbi in jo je tako tudi treba poslušati. Praviloma so to izrazito avtorska dela, kjer so avtor, režiser in velikokrat tudi tonski mojster ena oseba. Razumljivo je, da takšna dela - ne glede na to, koliko besed vsebujejo in v kakšnem jeziku - lahko predvajamo samo v izvirniku. Ker se tega zavedajo tudi avtorji, funkcija besed v tujem jeziku ni bistvena v smislu pomena konkretne besede, marveč bolj v njenem zvoku in zvenu. Četudi ne razumete določenega tujega jezika, vas to ne bo oviralo pri doživljanju te zvrsti radijske umetnosti. Tokrat vam predstavljamo primer takšne zvokovne radijske igre, ki je nastala na Švedskem in izšla na skupni laserski plošči Združenja evropskih radijskih in televizijskih postaj v letu 1995. ARSOV FORUM OB 14.05 - Obnova viteške dvorane Brežiškega gradu NA 3. PROGRAMU Junija so za javnost odprli prenovljeno viteško dvorano gradu v Brežicah. Gre za največjo baročno posvetno poslikavo pri nas, ki jo je po naročilu grofa Ignacija Marije Attemsa na začetku 18. stoletja ustvaril Frančišek Karel Remb. O tem izjemnem spomeniku, njegovem nastanku, pomenu in obnovi se je Staša Grahek pogovarjala z dr. Ferdinandom Šerbeljem, umetnostnim zgodovinarjem, višjim kustosom in muzejskim svetnikom iz ljubljanske Narodne galerije, mag. Radom Zoubekom, konservatorsko-restavratorskim svetnikom iz Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki je vodil restavratorska dela v viteški dvorani, in dr. Tomažem Teropšičem, direktorjem Posavskega muzeja Brežice, ki ima svoje prostore v Brežiškem gradu. Četrtek, 9. 8. 2012 GLASOVI SVETOV OB 14.05 - Prenaseljenost planeta NA 3. PROGRAMU Že več kot 7 milijard nas je. Če bi v življenju želeli zadovoljiti le osnovne potrebe, potem je na Zemlji še veliko prostora. Res pa je, da bi potrebovali še nekaj dodatnih planetov, če bi vsi živeli tako, kot živijo v Združenih državah Amerike. Koliko ljudi lahko živi na našem planetu, če globalno ne spremenimo svojega načina življenja – torej ohranimo fosilna goriva kot glavni vir energije, ne spreminjamo prehranske politike in ne zmanjšamo števila rojstev? Ali je prenaseljenost planeta resničen problem ali pa so resnični problemi drugje? Jih bomo znali rešiti? Urška Henigman se je o teh vprašanjih pogovarjala z dr. Dušanom Plutom. IZŠLO JE OB 17.00 - Adam Zagajewski: Iskanje sijaja NA 3. PROGRAMU Poljski pesnik Adam Zagajewski je leta 1996 dobil mednarodno literarno nagrado vilenica, leto pozneje je izšel v slovenščini izbor njegovih pesmi Mistika za začetnike. Pred tedni je v zbirki Nova lirika pri Mladinski knjigi izšel še en izbor pesmi Adama Zagajewskega z naslovom Iskanje sijaja. Pripravil ga je dr. Niko Jež, ki je tudi prevedel izbrane pesmi, več o pesniku in njegovi poeziji pa nam bo povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Dodajmo še, da boste v oddaji slišali tudi pesem Če bi bil jaz Tomaž Šalamun v dvojni interpretaciji – najprej pesnikovi, nato pa nam bo pesem v slovenskem prevodu prebral še dramski igralec Milan Štefe. GLASBA 20. STOLETJA OB 21.00 NA 3. PROGRAMU Z nocojšnjo oddajo bomo poletno popotovanje nadaljevali na Japonskem. Obiskali bomo glasbeno delavnico, v kateri deluje poleg Toruja Takemitsuja eden najpomembnejših japonskih skladateljev prejšnjega stoletja - Toshi Ichiyanagi. Oddajo je pripravil Bor Turel. RADIJSKA IGRA OB 22.05 - Pavel Lužan: TENKA, BELA STENA NA 3. PROGRAMU Pavel Lužan si je prav prek radijskega medija pridobil ugled enega najzanimivejših ustvarjalcev slovenske radijske igre v sedemdesetih letih. Njegova igra TENKA, BELA STENA obravnava, tako kot povečini vse Lužanove igre, problematiko sodobnega življenja, odnos med generacijama starejših in mladih, odnos, ki ga neprestano občutimo v našem življenju. Tega osrednjega izpovednega jedra se loteva Lužan z zrelostjo izkušenega literarnega upodabljalca, hkrati pa jo skuša dopolniti tudi zvočno. Delo se odlikuje po domišljenem dialogu in pretanjeni psihološki karakterizaciji. Vloge interpretirajo: Polde Bibič, Slavka Glavin, Ivo Ban in Jožica Avbelj, tonski mojster je bil Jure Culiberg, dramaturg Borut Trekman, igro pa je zrežiral Dušan Mauser. Petek, 10. 8. 2012 PETKOV POUDAREK OB 13.05 - Umetniške rezidence in njihov pomen NA 3. PROGRAMU Umetniške rezidence, ki zdaj spadajo pod Ministrstvom za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, že več let gostijo slovenske umetnike. Prvi atelje je bil odprt v New Yorku že konec devetdesetih let, kasneje se mu je pridružil še atelje v Berlin, nato pa še ateljeja v Londonu in na Dunaju. V tokratni oddaji bomo pretresli pomen teh rezidenc za slovenske umetnike, hkrati pa opozorili, da se zaključuje tudi zbiranje predlogov prijaviteljev za bivanje in ustvarjanje v teh rezidencah v omenjenih mestih za obdobje od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2013. Več o vsem tem v oddaji, ki jo pripravlja Gregor Podlogar. ODER OB 14.05 NA 3. PROGRAMU Je kultura neuporabni dodatek, ki ga v času krize lahko odstranimo? Gledališke predstave namreč ne moremo pojesti. Ali pač? Oder namenjamo pogovoru o projektu O-JEJ / EAT-ART. Gre za projekt, katerega končen produkt je predstava, ki jo je mogoče pojesti ter se med hranjenjem vprašati, kakšen je pomen in stanje umetnosti v času krize. Z avtorico projekta, Baro Kolenc, se bo pogovarjala Saška Rakef. PODOBE ZNANJA OB 16.30 – prof. Viljem Černo NA 3. PROGRAMU Pred kratkim je obhajal življenjski jubilej – 75 let - Beneški Slovenec Viljem Černo, profesor slovenščine in italijanščine, pesnik in predvsem eden najodličnejših kulturnih in sploh narodnih buditeljev v Beneški Sloveniji v zadnjih petdesetih letih. V tokratnih Podobah znanja v počastitev njegovega jubileja znova objavljamo intervju, ki smo ga z njim posneli in ga prvič predvajali pred tremi leti. Černo se je rodil leta 1937 v Bardu v Terski dolini, ki je sploh najzahodnejša točka slovenske poselitve. Uspel se je izšolati – po učiteljišču v Gorici je doštudiral na Univerzi v Trstu in se nato vrnil med svoje ljudi, najprej v domači Bard kot učitelj slovenščine in pozneje kot profesor v Čento- italijanski Tarcento. Ves čas je bil neumorni spodbujevalec in organizator narodnostnega in kulturnega organiziranja Slovencev v Videnski pokrajini. S profesorjem Viljemom Černom se je pogovarjal Štefan Kutoš JAZZ ARS OB 23.00 - Teddy Wilson – pianist in skladatelj NA 3. PROGRAMU Teddy Wilson je bil eden ključnih likov v razvoju jazza in eden najpomembnejših jazzovskih pianistov s preprostim, jasno prepoznavnim slogom igranja, utemeljenim predvsem na swingu. Letos jeseni bomo zaznamovali stoletnico njegovega rojstva, nocojšnja oddaja bo tako namenjena njegovi glasbi – predvsem koncertnim posnetkom malih zasedb. Oddajo je pripravil Marko Kumer. Sobota, 11. 8. 2012 KRATKA RADIJSKA IGRA OB 22.40 Istvan Erzeny: TELEFONSKI POGOVORI NA 1. PROGRAMU Šest vinjet madžarskega avtorja Istvana Erzenyja, ki se je problemov človeškega bivanja lotil v slogu dramatike absurda, je prevedla in za radio priredila Gabriela Gaal, radijsko izvedbo so septembra 1990 pripravili takratni slušatelji 3. letnika AGRFT v Ljubljani, režirala pa je Mateja Koležnik. Igrali so: Urška Hlebec, Valter Dragan, Mojca Turk, Robert Waltl in Ksenija Mišič. Nedelja, 12. 8. 2012 PRENOS BOGOSLUŽJA OB 10.00 NA 3. PROGRAMU Prenos maše bo iz cerkve Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani. SPOMINI, PISMA IN POTOPISI OB 18.05 Alma Karlin: Zmaji in duhovi – Bambusove palčice NA 3. PROGRAMU V oddaji Spomini, pisma in potopisi vas vabimo, da prisluhnete pripovedi Bambusove palčice. Napisala jo je pisateljica in popotnica Alma Karlin. Leta 1889 v Celju rojena pisateljica je pisala v nemščini, znala pa je tudi slovenščino. Med prvo svetovno vojno je živela v Skandinaviji, v prvem desetletju po njej pa je prepotovala skoraj ves svet. V tistem času je objavila r oman Moj mali Kitajec in krajše spise, po vrnitvi s poti pa še druge romane in potopise ter mladinska dela. Pripoved Bambusove palčice je izšla v izvirniku leta 1930 v pripovedni zbirki Zmaji in duhovi, ki sta jo v slovenščino prevedla leta 1996 Alenka Hanse Furlan in Marjan Furlan. Pripoved interpretira dramska igralka Maja Sever, oddajo smo posneli leto po izidu zbirke. SEDMI DAN OB 18.40 – Marijina podoba NA 3. PROGRAMU Marija – božja mati – ima v krščanstvu posebno mesto. Od prvih stoletij naprej je bila med verniki deležna posebne pozornosti in čaščenja. Tudi v Sloveniji je Mariji posvečeno prek 400 cerkva, še veliko več pa je različnih kapelic in znamenj. Najstarejše znane marijine upodobitve na Slovenskem segajo že konec 12. stoletja, zgodovina čaščenja pa se je začela že s samim pokristjanjevanjem. Pred praznikom Marijinega vnebovzetja bomo prisluhnili ponovitvi oddaje v kateri bo beseda tekla o tem, kako se je nauk o Mariji odražal v sami umetnosti skozi posamezna obdobja. Naš gost bo etnolog Silvester Gaberšček. LITERARNI PORTRET OB 22.05 - Leonard Cohen NA 3. PROGRAMU Kanadski pevec, pesnik, pisatelj Leonarda Cohena je spet na turneji po severozahodni Evropi. Mi pa vas vabimo v poslušanju Literarnega portreta , ki ga je o njem in predvsem o njegovem književnem ustvarjanju pripravila Tina Kozin. Slišali boste pesmi, ki jih je prevedel Marcello Potocco, in odlomke iz romana Lepi zgubljenci v prevodu Jureta Potokarja. Oddajo so leta 1997 oblikovali napovedovalca Jasna Rodošek in Renato Horvat, igralec Brane Grubar, glasbena opremljevalka Janja Velkavrh, za ton in montažo je poskrbela Gabrijela Čepič, režija Jože Valentič. DUHOVNA MISEL OB 06.45 NA 1. PROGRAMU Duhovno misel pripravlja Andraž Arko. RADIJSKA IGRA ZA OTROKE OB 08.05 - nadaljevanka Peter Zobec: BILA JE ULICA HREPENENJA – 2. del – Prvo slovo NA 1. PROGRAMU Kraja katrana za barko se otrokom v ulici hrepenenja ne posreči. Napravili so razdejanje, zato jih išče orožnik Jakob. Otroci ugotovijo, da so na podstrešju pozabili sekiro, ki jo orožnik Jakob pozna. Marko se mora zato vpisati k baletu, da se bo lahko splazil na podstrešje in odnesel izdajalsko sekiro. A žal je prepozno. Orožnik Jakob je že našel sekiro in odkril storilce, vendar je dobrosrčen in jim odpusti. Toplo, nostalgično in prizanesljivo sliko nekega otroštva je zrežiral Jože Valentič, dramaturg je bil Ervin Fritz, glasbena oprema je delo Larise Vrhunc, glasbene improvizacije je prispeval Borut Lesjak, tonski mojster je bil Mirko Marinšek. LITERARNI NOKTURNO OB 23.05 - Zgodba o princu in trgovčevi ženi NA 1. PROGRAMU V Literarnem nokturnu boste slišali Zgodbo o princu in trgovčevi ženi iz zbirke Tisoč in ena noč. Mnoge pravljice v zbirki so v svojem bistvu zgodbe, povesti, celo krajši romani ali pa humoreske, ki izhajajo iz starega perzijskega ljudskega slovstva, ali pa iz arabske, indijske, turške, egipčanske, mezopotamske folklore in literarnega ustvarjanja. V bogatem pripovednem izročilu Orienta imajo posebno mesto ljubezenske pripovedi, s katerimi si vezirjeva hčerka Šeherezada vsako noč podaljšuje življenje. Zgodbo o princu in trgovčevi ženi je po nemškem prevodu zbirke Tisoč in ena noč poslovenila Stanka Rendla, prebral pa Vojko Zidar. tekst in foto: RTV Slovenija |
 nazaj |
| nazaj |
pridružene povezave