Moja zaposlitev e-informator
10Marec 2018

Bara Kolenc: Metamorfoze 4°: Črne luknje

10.03.2018 ob 19:00

Slovensko mladinsko gledališče

Bara Kolenc: Metamorfoze 4°: Črne luknje
Krstna uprizoritev
Režija: Bara Kolenc

Igrajo:
Janja Majzelj
Blaž Šef
Matija Vastl

Dramaturgija: Goran Injac
Asistenca režije: Ana Laura Richter
Glasba in hrup: Matevž Kolenc
Oblikovanje svetlobe: Peter Pivar
Scenografija: Bara Kolenc, Barbara Stupica
Kostumografija: Ana Laura Richter, Slavica Janošević
Grafično oblikovanje: Sara Bezovšek
Vodja predstave: Urša Červ

Končna različica besedila je nastala v sodelovanju z ekipo. Predstava bo v angleščini in slovenščini, z nadnapisi.

PREMIERA: Sobota, 10. 3., ob 19.00 – razprodano
Ponovitve: 11., 14. in 16. 3. ob 19.00

Koprodukcija: Slovensko mladinsko gledališče (Ljubljana), Schauspiel Dortmund, Kino Šiška (Ljubljana)

Črna luknja je točka čiste singularnosti. Je nemogoč pogoj možnosti tako snovi kakor antisnovi, je polje popolnega izničenja in obenem mesto stvarjenja. Predstava se preko metafore črnih lukenj ukvarja z erozijo zahodnjaške tradicije humanizma, ki je v zgodovini imperializma dobila napadalne značilnosti in katere spodvoj vase lahko danes opazujemo v razmestitvi pozicij moči, statusa resnice in etičnih vrednot.

Smo danes sploh še lahko humani?
Smo sposobni sočloveku pogledati v oči, v črno luknjo njegove zenice?
Smo sposobni razumeti točko nič, to skrajno metafizično točko fenomena črne luknje, da bi lahko presegli stereotipe in predsodke?
Kaj pa, če humanost ni v sočutnem zrenju v zenico sočloveka, ampak v radikalnem soočenju z možnostjo, da je oko drugega le zaslon, ki odseva naše lastne sanje, želje in strahove?
Kaj, če črna luknja ni nekje na drugi strani, temveč je zareza v nas samih?

Predstava se navdihuje v resnični življenjski zgodbi vrhunskega znanstvenika osnovnih delcev, ki smo ga poimenovali Hippolyte Negrouche. Gre za alžirskega Francoza, muslimana, ki je trenutno star 42 let in živi v Alžiru. H. N. je odraščal v Franciji, naredil briljantno znanstveno kariero in se zaposlil v Cernu. Leta 2009 so ga francoske oblasti obtožile terorizma. Po dveh letih zapora so ga izpustili, a ni imel več dostopa v Švico. Svoje življenje in kariero je bil prisiljen zgraditi na novo. Preselil se je v Rio de Janeiro, se zaposlil na tamkajšnji univerzi in nadaljeval raziskovalno delo. Vse do leta 2016, ko so ga povsem brez razloga ilegalno deportirali iz Brazilije in ga v Franciji zaprli v hišni pripor. Prisiljen se je bil odpovedati francoskemu državljanstvu in se preseliti v Alžirijo. Gre za zgodbo posameznika, ki ga družba sistematično degradira in ga postopoma izžene v črno luknjo.

"Temeljna težava družbe prihodnosti je prenaseljenost planeta. Ideja o ohranitvi privilegijev posameznika, pridobljenih z razrednim bojem, je s tega vidika utopična. Vprašanje je, ali je v praksi mogoča pozitivna razrešitev tega problema. Po drugi strani pa se ne smemo odpovedati utopijam. Utopije so vizije nečesa, kar se zdi nemožno. Toda ravno nemožno vzpostavlja polje možnosti. Samo s hojo po robu lahko zamaknemo sam rob. Da pa bi lahko hodili po robu, se je treba otresti strahu." razmišlja režiserka in avtorica predstave Bara Kolenc.

Projekt je prejel nagrado Werkauftrag des Theatertreffen Stückemarkts 2016, ki jo financira Zvezna agencija za državljansko vzgojo – Bundeszentrale für Politische Bildung (bpb).

www.mladinsko.com

Foto: Radovan Jaušovec


Nazaj