17.04.2018 ob 19:00
Mestna galerija Nova Gorica
SOOČANJA S SODOBNO VIZUALNO UMETNOSTJO
Bogo Zupančič: Plečnikovi študenti in drugi jugoslovanski arhitekti v Le Corbusierovem ateljeju
Torek, 17.04.2018, ob 19.00
Mestna galerija Nova Gorica
Kustos Bogo Zupančič s knjigo z bogatim slikovnim materialom dodaja še neraziskan kamen k spoznanju o pečatu arhitekta Jožeta Plečnika na slovensko arhitekturno prizorišče. Delo je posvečeno raziskavi o njegovih študentih, mladih arhitektih iz pred stoletja, ki so zapustili milje ljubljanskega mojstra in skušali ujeti vodilni tok moderne arhitekture. Na predstavitvi v Mestni galeriji Nova Gorica bo avtor poseben poudarek namenil najpomembnejšemu izmed njih, Edvardu Ravnikarju.
Kot karizmatični profesor oddelka za arhitekturo Tehniške fakultete v Ljubljani je namreč Plečnik v dvajsetih in tridesetih letih pritegoval najambicioznejše domače študente arhitekture, poleg tega pa so zaradi njega v Ljubljano prihajali tudi študenti iz drugih prostorov kraljevine Jugoslavije. Občudovanje njegovega dela se je mešalo z občutkom neizpolnjenosti, saj je s svojo v poveličevanje preteklosti zazrto ideologijo tiste, ki so bili najbolj neodvisnega duha, prav spodbujal k uporu. Ta je bil v tridesetih letih 20. stoletja videti tako, da so se mladi izpod okrilja ene velike osebnosti zatekali pod okrilje druge, k Le Corbusieru, arhitektu, ki se ga je oprijel vzdevek »guru modernizma«. Plečnikovi študenti so se od drugih jugoslovanskih arhitektov, ki so delali v pariškem ateljeju, nekoliko razlikovali, saj so funkcionalistične ideje takoj navdušeno sprejeli, jih v nadaljevanju z razmislekom in kritično povzemali ter se od njih tudi kmalu odvrnili. Slednje velja predvsem za najpomembnejšega med njimi, Edvarda Ravnikarja, in člane njegovega vplivnega kroga, čeprav niti izkušnje Plečnika niti Le Corbusiera niso nikoli pozabili.
O avtorju
Muzejski svetnik v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) dr. Bogo Zupančič (1960) se je po diplomi leta 1987 pri prof. Janezu Koželju na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani v študijskem letu 1989/90 izpopolnjeval v slikarstvu pri prof. Vladimirju Veličkoviću na École nationale supérieure des Beaux-Arts v Parizu kot etudiant libre. Doktoriral je leta 2000 na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani pri prof. dr. Vladimirju Brezarju s temo (Stanovanjska) arhitektura v tržnih
pogojih. Doslej je izšlo osem njegovih knjig: Ljubljanski Nebotičnik – denar in arhitektura (UI RS, 2001), Arhitekt Josip Costaperaria in ljubljansko moderno meščanstvo (KUD Polis, 2004), štiri knjige z naslovom Usode ljubljanskih stavb in ljudi, 1. del ali 1-24, 2. del ali 25-48, 3. del ali 49-72 in 4. del ali 73-93 (KUD Polis, 2005-2008), Ljubljanska inženirska zbornica 1919-44 (IZS, 2013) ter Plečnikovi študenti in drugi jugoslovanski arhitekti v Le Corbusierovem ateljeju (MAO, KUD Polis,
2017). Za publicistični opus je leta 2006 prejel Plečnikovo medaljo.
Od leta 2007, ko je bil kustos razstave z naslovom Plečnikovi študenti pri Le Corbusieru v galeriji Vžigalica, se ukvarja s tematiko Plečnikovih in drugih študentov arhitekture na izpopolnjevanju v Parizu. Poljudne in znanstvene članke je objavil v domači in tuji strokovni publicistiki. V MAO je sodeloval pri več skupinskih razstavah. Leta 2011 je pripravil razstavo Smer B – reforma oblikovanja, ki se navezuje na modernistično izročilo šole Bauhaus oziroma Hochschule für Gestaltung v Ulmu. V začetku leta 2017 je pripravil razstavo z naslovom Plečnik, Ravnikar in Moderna galerija ter konec leta 2017 razstavo z naslovom Plečnikovi študenti in drugi jugoslovanski arhitekti v Le Corbusierovem ateljeju. Živi in dela v Ljubljani.
