18Marec 2014

Povzetek z novinarske konference ob izidu knjige dr. Dušana Pluta

18.03.2014

"Ekosocializem ali barbarstvo"

Avtor knjige: dr. Dušan Plut
Naslov: Ekosocializem ali barbarstvo - Demokratični ekološki socializem in trajnostni razvoj Slovenije (marec 2014, izdajatelj Društvo Gibanje TRS, avtor Dušan Plut)

Planet je vse bolj okoljsko uničen, hkrati pospešeno narašča družbena neenakost. Človeštvo za 40 % presega trajno porabo naravnih virov in samočistilne zmogljivosti planetarnega ekosistema, vsak dan izumre okoli 100 vrst, podnebne spremembe povzročajo vse večje ekosistemske in ekonomske posledice. V 60. letih 20. stoletja je bilo razmerje dohodkov petine najbogatejših in petine najbolj revnih 30 : 1, v začetku 21. stoletja pa že več kot 80 : 1. V letu 2013 so globalni milijarderji svoje bogastvo povečali za več kot desetino, na svetu pa je lačna milijarda ljudi. Stari razvojni koncepti (več) ne delujejo ali pa delujejo le na kratki rok. Tako kapitalizem kot realni socializem nista našla okoljsko, gospodarsko in socialno ravnovesno, torej trajnostno civilizacijsko alternativo, večplastno in celostno sprejemljivo za 21. stoletje.

Poudariti velja, da so vizije razvoja družbe prve polovice 21. stoletja vrednostno in družbeno-ekonomsko vsebinsko zelo različne, v grobem jih lahko razdelimo v:
1. Nadaljevanje krepitve neoliberalnega kapitalizma: diktat trga, zasebnega profita in kapitala, obsežna privatizacija podjetij, javnih dobrin in javnih storitev, nadaljevanje modela trajne rasti z vse večjim preseganjem okoljskih zmogljivosti planeta, krčenje socialnih pravic in povečanje socialnega ter regionalnega razslojevanja.
2. Ekosocialno reformirani kapitalizem šibke trajnostnosti: okoljska omilitev delovanja trga z delnim ekonomskim vrednotenjem naravnega kapitala (naravnih virov, ekosistemskih storitev) in tržno zasnovanimi vladnimi instrumenti za reševanja okoljskih problemov, nadaljevanje paradigme rasti, toda s t. i. zeleno, pametno in vzdržno gospodarsko rastjo; blaženje prevelikih socialnih in regionalnih razlik, delno plačljivo izobraževanje in zdravstvo itd.
3. Demokratični ekološki socializem močne trajnostnosti (krajše – ekosocializem): plansko-tržno in ravnovesno gospodarstvo, ekološka in socialna država parlamentarne in neposredne demokracije, pravična, solidarnostna in sonaravno organizirana družba za doseganje zmernega materialnega blagostanja in visoke kakovosti življenja za vse v okviru zmogljivosti okolja.

Z vidika doseganja visoke stopnje družbene pravičnosti in okoljske ter medgeneracijske odgovornosti, torej z vidika ekosocialistične družbe blaginje za vse prebivalce, so po mnenju avtorja ključne zlasti naslednje ekosocialistične usmeritve:
1. ravnovesno gospodarstvo količinske ne-rasti in trajnostnega sonaravnega razvoja;
2. načrtovanje, organizacija in delovanje celotnega sistema gospodarstva in drugih materialnih dejavnosti ter gospodinjstev v okviru zmogljivosti lokalnega in planetarnega okolja;
3. dopolnjevanje in zamenjevanje ozkih tržnih načel s trajnostnim načrtovanjem proizvodnje in potrošnje - sinteza ekonomskih, socialnih, regionalnih in okoljskih načel;
4. ekonomska demokracija: mešana lastnina s krepitvijo skupnega dobra in s prevlado proizvodnih sredstev v lasti zaposlenih, kooperative, uvajanje soupravljanja in samoupravljanja zaposlenih;
5. postopno uvajanje sistema neprofitnih javnih, zadružnih bank in ljudskih posojilnic s temeljno obrestno mero 1,5 – 2,0 % (zgolj stroški bančnih storitev);
6. socialna država z modelom polne zaposlenosti: krajši delovnik, delitev delovnega mesta, nova trajnostna, ozelenjena delovna mesta, progresivni davčni sistem, določitev najvišje in najnižje plače (4:1 ali 5 : 1);
7. brezplačno in kakovostno javno izobraževanje ter zdravstvo, dostopne kulturne dobrine in krepitev javnega, skupnega dobra

Ključni etični podstati ekosocializma sta družbena pravičnost in okoljska, medgeneracijska odgovornost. Predstavlja družbeni sistem, ki seveda še nima dokončnega odgovora na vsa vprašanja, je pa nastajajoča in obetavna civilizacijska alternativa tako kapitalizmu kot »realnemu« socializmu. »Ekosocialni kapitalizem« z postopnim vgrajevanjem ekosocialističnih ukrepov naj bo vmesno, čim krajše obdobje za obrat v trajnostno in pravično zasnovano družbo ekosocializma.

Ekosocializem je alternativno zasnovana prihodnost sveta, Evrope in Slovenije. Kozmetični popravki evropske ekonomske, finančne, okoljske in socialne politike ne dajejo trajnih in strukturnih rezultatov. Če kdaj, sedaj v strukturnem kriznem obdobju, EU potrebuje radikalno drugačen razvojni, družbeni koncept in temu primerne ukrepe: konec zategovanja pasu, bistveno večji skupni proračun (najmanj podvojitev obstoječega), obsežne investicije v ozelenjeno in snovno krožno zasnovano gospodarstvo in trajnostno energetiko ter s tem povezana nova delovna mesta in ohranjanje evropske socialne države.

To je mogoče doseči s pomočjo progresivnega obdavčenja bogastva in finančnih transakcij, ustanovitve in stroge javne kontrole evropske bonitetne agencije, delnega odpisa dolgov, novega tipa javnih bank in njihovega strogega javnega nadzora, kontrole proste trgovine in prostega pretoka dobrin, bistvenega zmanjšanja razlik med državami in regijami. Po mnenju nove evropske levice moramo neoliberalno agendo EU zamenjati s programom socialnih in okoljskih reform, torej z zasnovo in izvajanjem dosledne ekosocialne ekonomske politike. Ekosocialistični imperativ so trajnostna delovna mesta za vse, zmerna materialna blaginja z omejenimi socialnimi razlikami. Merilo uspeha EU in Slovenije ni naraščanje bogastva peščice, temveč človeka vredna kvaliteta življenja najbolj šibkih in ranljivih.

V slovenskim razmerah ima ekosocializem realno zgodovinsko priložnost zaradi razmeroma ohranjene narave in mavrice ekosistemskih storitev, izjemnega naravnega potenciala za sonaravno gospodarstvo in varno stopnjo samooskrbe s hrano in energijo, zaradi dolge tradicije sonaravnega gozdarstva, uspešne zgodovine zadružništva in zakoreninjenih vrednot krščanskega socializma, nekaterih pozitivnih izkušenj samoupravljanja, tradicije medsebojne pomoči itd. Sonaravni potenciali Slovenije omogočajo najmanj 50.000-60.000 novih zelenih delovnih mest visoke dodane vrednosti, razporejenih po vseh slovenskih regijah! Prav v krizi potrebujemo javne investicije zlasti v zeleni razvojni preboj, trajnostno usmerjeno tehnološko prenovo slovenske industrije, za raziskave, kakovostno izobraževanje. Za ekosocialistični preboj pa potrebujemo aktivno soglasje in konkretno delovanje naših državljank in državljanov.

Strokovna recenzenta: dr. Manca Košir in Matjaž Hanžek

Uredila: Lara Valič

Knjigo je izdalo Društvo Gibanje TRS
www.gibanje-trs.si
Nazaj