Vse za začetek vrtnarske sezone - Eurogarden
9April 2014

V Sloveniji za KOPB umre 500 do 600 ljudi, ker pljuča ne pozabljajo in se ne obnavljajo

09.04.2014

Kronična obstruktivna pljučna bolezen

Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je življenjsko nevarna bolezen, ki povzroča izčrpavajočo zadihanost pri milijonih ljudeh po svetu. Simptomi KOPB imajo uničujoč učinek na bolnikovo delovanje, kakovost njegovega življenja ter dnevne dejavnosti, kot je hoja po stopnicah navzgor. Veliko bolnikov izkusi poslabšanje KOPB. Nenadno poslabšanje simptomov lahko vodi do pospešenega upadanja pljučne funkcije, slabšo kakovost življenja, večjo umrljivost in višje stroške zdravljenja. Na svetu za to boleznijo trpi 210 milijonov ljudi, po različnih statistikah pa bo leta 2020 KOPB tretji najpogostejši vzrok smrti.

V Sloveniji za KOPB umre 500 do 600 ljudi
Tudi v Sloveniji je stanje zaskrbljujoče. Za to boleznijo pri nas letno umre 500 do 600 ljudi. O KOPB, o poteku in nadzoru bolezni ter o novih smernicah in novih terapijah za zdravljenje so na nedavno izvedeni okrogli mizi z naslovom »KOPB – Kako izboljšati kakovost bolnikovega življenja« spregovorili doc. dr. Matjaž Fležar, dr. med., spec. internist in pulmolog iz Bolnišnice Golnik, prim. mag. Matjaž Turel, dr. med., spec. internist in pulmolog iz UKC Ljubljana, ter Mirko Triller, predsednik Društva pljučnih in alergijskih bolnikov, ki je tudi bolnik s KOPB, in Mateja Župevc iz Novartisa.

Bolezen KOPB v javnosti še vedno ni dovolj poznana in dovolj odkrita, je poudaril Fležar. Velika večina bolnikov s KOPB je kadilcev – aktivnih, bivših ali pasivnih –, le 5 do 10 odstotkov je nekadilcev. »Bolnikov s KOPB ne prepoznamo na cesti. Pogosto se zadržujejo doma, s svojimi težavami s pljuči se skrivajo za domačimi zidovi. KOPB se lahko vleče desetletja in marsikateri bolnik kadilec pove, da če bi vedel, kaj se mu lahko zgodi, ne bi nikoli začel kaditi,« je dejal Fležar. Povprečni bolnik s KOPB je star več kot 60 let, vendar se bolezen začne že bistveno prej. Pomembno je, da se bolezen odkrije čimprej, saj se s staranjem le-ta še slabša. Število obolelih in umrlih za KOPB narašča, zato je Svetovna zdravstvena organizacija to bolezen, poleg srčno-žilnih bolezni in raka, uvrstila v prioritetno obravnavo.

Za KOPB trpi približno 100.000 Slovencev, a se jih zdravi le tretjina
V Sloveniji za KOPB trpi približno 100.000 ljudi, a se jih zdravi le tretjina, opozarja Fležar. Pomembni znaki, ki jih kadilci ne smejo prezreti, so pretirana zadihanost že ob manjših telesnih naporih, težka sapa, izkašljevanje in pljuvanje. Kadilec se mora sam odločiti za preizkus delovanja pljuč. Hitrost izdiha in kapaciteto pljuč se izmeri s preprosto preiskavo, imenovano spirometrija. »Preiskava v petih minutah pokaže, ali pljuča delujejo normalno, in tako 100-odstotno izključi KOPB,« je povedal Fležar. Bolnikom s KOPB je z zdravili mogoče pomagati in bolezen zaustaviti, tako da lažje dihajo in imajo boljšo kakovost življenja, pljuča pa nikoli ne okrevajo in ne bodo nikoli več zdrava.

»Če ne bi bilo cigaret, tudi bolezni KOPB praktično ne bi bilo.«

»Vsak kadilec ne zboli za KOPB, zbolijo samo občutljivi kadilci. Ti se pomembno razlikujejo od neobčutljivih kadilcev, saj pri prvih pljučna funkcija upada po bistveno bolj strmi krivulji, v določenem življenjskem obdobju celo dvakrat hitreje,« je povedal Turel. »Če ne bi bilo cigaret, tudi bolezni KOPB praktično ne bi bilo.« Turel je še pojasnil, kako bolezen prizadene bolnika. Če bi razgrnili pljučne mešičke človeka, bi jih bilo po površini skoraj za polovico nogometnega igrišča. Zaradi nenehnega vnetja pljučnih mešičkov, ki ga sproža cigaretni dim, le-ti propadajo. Bronhiji se debelijo, v njih nastaja sluz. Bolezen KOPB napreduje počasi, skozi leta, saj pljučni mešički propadajo počasi. Pri bolnikih s KOPB se pljuča prenapihnejo, elastičnost pljuč ne deluje več, prav tako ne deluje več upor proti izdihu. Zato bolniki težko dihajo, ob telesnem naporu pa se to še stopnjuje.

Bolnik z okvaro pljuč občuti najprej težave z dihanjem pri hoji po stopnicah, nato po stanovanju, kasneje pa tudi že ob mirovanju. Dolga leta se je KOPB zdravilo na enak način, zdaj pa so se pojavila nova zdravila, ki lajšajo življenje bolnikov, zmanjšajo kronično zaporo dihalnih poti in prenapihnjenost pljuč. Jih pa ne pozdravijo, saj pljuča ne pozabljajo in se ne obnavljajo. Z uporabo zdravil se izboljša kakovost življenja bolnikov ter težave prestavijo v kasnejše obdobje. Nova zdravila delujejo cel dan, kar izboljša tudi sodelovanje bolnikov, saj je zdravilo treba vzeti samo enkrat na dan, stara pa je bilo treba jemati na 4 do 6 ur, je poudaril Turel.

Nov trend zdravljenja KOPB
Pred petimi leti se je začel spreminjati trend zdravljenja KOPB, je povedala Župevčeva. Svetovna pobuda za kronično obstruktivno pljučno bolezen (GOLD) je leta 2013 na podlagi zadnjih dokazov najboljših praks posodobila svojo strategijo za diagnoze, upravljanje in preprečevanje KOPB. Farmakološko zdravljenje se priporoča za omilitev simptomov in poslabšanj pri bolnikih s KOPB, kjer imajo ključno vlogo bronhodilatatorji (LABA in LAMA). GOLD priporoča kot alternativno izbiro dvojno bronhodilatacijo, ki vključuje bronhodilatatorje LABA in LAMA pri vseh bolnikih z zmerno do zelo hudo obliko KOPB. V enem pripomočku je tako bolnikom s KOPB na voljo kombinacija bronhodilatatorjev LABA in LAMA.

Za bolnike s KOPB je izjemno pomembno tudi, da vzdržujejo svojo telesno kondicijo, skrbijo za pravilno prehrano in ne izgubljajo telesne teže, saj je zaradi naporov poraba energije večja kot vnos. Mnogo bolnikov je tudi depresivnih, je opozoril Turel, zato je treba poskrbeti tudi za duševno zdravje.

Če bi se ponovno rodil, ne bi nikdar dal cigarete v usta
Svojo zgodbo spopadanja z boleznijo KOPB je predstavil Mirko Triller, ki z njo živi že več kot 10 let: »Sem eden izmed tistih, ki je prepozno obiskal zdravnika. Bil sem dolgoletni kadilec. Rad sem smučal in veliko hodil v hribe. Ti so bili zame vedno višji in vedno težji. Ko sem spoznal, da tako ne gre več, sem obiskal zdravnika. Takrat je nastopila faza depresije. Spraševal sem se, kako naprej. To so bili resnično težki časi.« Triller, ki je tudi predsednik Društva pljučnih in alergijskih bolnikov, ki združuje okrog 4000 članov, je nehal kaditi že bistveno prej, kot mu je bila diagnosticirana bolezen KOPB. Ko se je sprijaznil z boleznijo, je zaživel bistveno lažje. Namesto po hribih zdaj hodi po nižini, veliko tudi kolesari. Bolezen je neozdravljiva, je poudaril, pomembno je, da je bolezen nadzorovana in da bolnik upošteva nasvete pulmologa. »Če bi se ponovno rodil, ne bi v svojem življenju spremenil ničesar, ker sem zelo zadovoljen z njim. Ne bi pa nikdar dal cigarete v usta,« je zaključil Triller.

V okviru društva izvajajo brezplačne informativne spirometrije, izobraževanja za bolnike s KOPB – letno organizirajo od 30 do 45 šol –, v 16 slovenskih mestih pod strokovnim vodstvom izvajajo dihalne vaje, že 15 let pa sodelujejo tudi z osnovnimi in srednjimi šolami, kjer ozaveščajo o škodljivosti kajenja.

Poleg tega pa je bil predstavljen tudi projekt vseslovenskega ozaveščanja o KOPB z naslovom »Koraki okrog sveta, da KOPB vsak prepozna«, ki se bo začel 25. maja. V okviru projekta bodo udeleženci prehodili približno 40.000 kilometrov, kolikor znaša obseg zemlje. Zbrana sredstva bodo namenjena Društvu pljučnih in alergijskih bolnikov.

Opis prve fotografije: (od leve proti desni) Turel, Fležar, Župevc in Triller

tekst in foto: Manca Ravnikar Romih