Vse za začetek vrtnarske sezone - Eurogarden
25Oktober 2017

PREDSTAVITEV PRVOTNE PODOBE NARODNEGA DOMA V MARIBORU

25.10.2017 ob 19:00

Narodni dom Maribor

PREDSTAVITEV PRVOTNE PODOBE NARODNEGA DOMA V MARIBORU
Predstavitev prvotne podobe Narodnega doma v Mariboru - predavanje

Velika dvorana Narodnega doma
sreda, 25. 10. 2017, 19.00
- Monika Pemič, umetnostna zgodovinarka, raziskovalka Hamburške fundacije za pospeševanje znanosti in culture
- Primož Premzl, umetniški kabinet Primoža Premzla

Od 12. oktobra dalje je v Univerzitetni knjižnici Maribor na ogled razstava ob srebrnem jubileju Umetniškega kabineta Primoža Premzla. Njegov lastnik, založnik in zbiralec antikvarnega gradiva o Mariboru se je prijazno odzval vabilu Narodnega doma Maribor, da javnosti predstavi še svoje fotografske zaklade. Na večeru, ki bo posvečen poslopju Posojilnice, se mu bo pridružila umetnostna zgodovinarka Monika Pemič, raziskovalka Hamburške fundacije za pospeševanje znanosti in kulture.

V arhivu Narodnega tehničnega muzeja v Pragi ji je uspelo najti preko 140 originalnih skic in načrtov, avtor katerih je slavni češki arhitekt Jan Bedřich Vejrych (1856–1926).
Skupaj nas bosta popeljala v zadnja desetletja 19. stoletja in nam predstavila gradnjo in prvotni izgled mariborskega Narodnega doma. Približujejo se častitljivi jubileji mariborskega Narodnega doma. »'Narodni dom' smo srečno spravili tudi pod streho,« je konec leta 1897 sporočil Jernej Glančnik, direktor mariborske Posojilnice in idejni oče Narodnega doma. Narodni dom v Mariboru je bil velik podvig mariborske Posojilnice. Ker ob vselitvi niso pripravili velike slovesnosti, kot je bilo to v navadi podobnih primerih drugod, beležimo več »rojstnih dni« te pomembne stavbe.

Spomenica s podpisi zaslužnih članov stavbinskega odbora, posojilničnega ravnateljstva in nadzorstva, ki se je ohranila v jabolku kupole, je datirana z 10. julijem 1898. Jeseni tega leta je bilo poslopje toliko dokončano, da se je oktobra vanj kot prva vselila Posojilnica, ki je 26. februarja 1999 priredila svoje prvo zborovanje v novi stavbi. Istega leta se ji je pridružila Čitalnica. Časopisna napoved prve večerne prireditve na velikem odru je zvenela zadržano: »Slovanska Čitalnica v Mariboru je sklenila, prirejati na odru ‚Narodnega doma' v Mariboru po možnosti gledališke večere. Prva predstava bo v četrtek, 30. novembra [1899] [...].« To je bila prva javna prireditev, zato sta ob tej priložnosti lokalna časnika Südsteirische Post in Slovenski gospodar poročala »[o]tvoritveni slavnosti«. Od tedaj dalje so v dvoranah stekle prireditve, tako da se je v začetku leta 1900 neumorni Glančnik lahko že pohvalil: »V našem ‚Narodnem domu' začele so se  gledališčne predstave in druge veselice, z vspehom kateri se more zmatrati ugodnim [...].«

S predavanjem, ki nas bo popeljalo v zadnja desetletja 19. stoletja in nam predstavilo gradnjo in prvotni izgled mariborskega Narodnega doma bomo zaznamovali začetek jubilejnih datumov. Gostili bomo založnika in zbiralca antikvarnega gradiva o Mariboru Primoža Premzla ter umetnostno zgodovinarko Moniko Pemič, raziskovalko Hamburške fundacije za pospeševanje znanosti in kulture, ki sta javnost pred kratkim razveselila z novimi arhivskimi odkritji o stavbi mariborskega Narodnega doma.

Primožu Premzlu je uspelo v Salzburgu na dražbi starih fotografij avkcijske hiše Weissenböck pridobiti reprezentančni foto-album Ferdinanda Weitzingerja. Priznani štajerski fotograf, ki o njem hrani podatke tudi dunajska Albertina, je v Mariboru deloval med leti 1878 in 1901. Sodeč po fotografijah, ki so bile delno objavljene v Mariborskih vedutah (Maribor 2004), in po teh iz albuma, je Weitzinger najpomembnejši dokumentarist Maribora 19. stoletja.

Vse do leta 2004, ko je Primož Premzl v delu Mariborske vedute objavil prvi Weitzingerjev posnetek Narodnega doma, na katerem so jasno vidni ostanki poslikave zunanjščine, je veljalo, da je bila stavba tako zunaj kot znotraj monokromna. Weitzingerjeve fotografije, ki so izredno kakovostne, pa kažejo, da so bili tako zunanjščina kot tudi osrednji prostori – od vhodne veže in restavracijskih prostorov do velike dvorane – v celoti poslikani.

To podobo dopolnjujejo tudi detajlne skice in načrti, ki jih hrani arhiv Narodnega tehničnega muzeja v Pragi, medtem ko je tozadevno gradivo v Pokrajinskem arhivu v Mariboru nepopolno in v precej slabem stanju. V praškem arhivu je Moniki Pemič, ki hkrati na Univerzi v Hamburgu zaključuje doktorat o narodnih domovih na Slovenskem, uspelo odkriti obsežen svitek o mariborskem Narodnem domu. V njem je ohranjenih blizu 140 skic, načrtov in risb, ki dokumentirajo nastajanje mariborske stavbe, ki med slovenskimi nima primere.

Več informacij