Vse za popolno urejeno zelenico - Eurogarden
13Julij 2012

Po premieri v Belgiju vidna tudi pri nas, v okviru mariborskega EPK

13.07.2012

Predstava Med nama (Between Us)

Med nama (Between Us)
umetniški vodja: Enrique Vargas
režija in scenografija: Benoit Gasnier, Sarah John, Barbara Pia Jenič, Jean-Marie Oriot, Julie Seiller, Inge Van Gestel

Ideja: Inge Van Gestel

izvajalci:  Audrey Apers, Katrine Bøtker Laursen, Marieke Breyne, Veronika Brinjšek, Lucille Carlotti, Nace Klemenčič, Maruša Čot, Elvira Crois, Aranka De Vries, Margaux Desailly, Lea Filipovič, Benoît Gasnier, Kim Glud, Gabriel Eduardo Hernadez Ladino, Julie Houbart, Alberte Husted Larsen, Simon Janssen, Raphaël Janvier, Barbara Pia Jenič, Sarah John, Urška Klajn, Irma Leroy, Katrine Lundorff, Jonathan Mallard, Amalie Middelboe Andersen, Sigrid Cecilie Moses-Jacobsen, Amalie Munkgaard Olesen, Jean-Marie Oriot, William Petipas, Valentina Plaskan, Thomas Porup, Anja Prusnik, Pierre Riaux-Terrasson, Rebecca Rosseel, Ariane Sartor, Julie Seiller, Lore Soons, Olivia Thomsen, Nina Tind Jensen, Vitomil Bulc Trtnik, Eline Van Coillie, Inge Van Gestel, Liv Vesterskov, Laetitia Viveret

Ko-produkcija: De Warande (B), De generaal in zijn tuin (B), Carte Blanche (DK), Théâtre à l’envers (F), Senzorium (SI) v sklopu programa Flamske prestolnice kulture Turnhout 2012 in Maribor 2012: Evropska  prestolnica kulture ter s podporo EACEA Culture Programme 2007-2013, Théâtre de l’Aire Libre (F), Fédération des MJC Bretagne (F), La ville de St Jacques de la lande (F), Conseil Régional de Bretagne (F), le Conseil Général d’Ille et Vilaine (F), Ville de Rennes (F), Municipality of Viborg (DK), Maribor 2012: Evropska prestolnica kulture (SI), Provincie Antwerpen (B), Au Bout du Plongeoir (F).

Medijski partner: RTV Slovenija

Predstava Med nama (Between Us) je produkt mednarodnega projekta The Generosity Experience, ki je startal spomladi 2010 v sodelovanju med senzorialnimi gledališči iz Danske, Belgije, Francije in Slovenije pod vodstvom Enriqueja Vargasa, utemeljitelja gledališča čutil in enega najvplivnejših režiserjev zadnjih desetletij. S svojo čarno poetiko je osvojil vse večje mednarodne festivale in s predstavo Preročišča iz leta 1996  pustil neizbrisen pečat tudi pri nas. Izpod okrilja njegovega gledališča Teatro de los sentidos, stacioniranega v Barceloni (ki si je, poleg številnih mednarodnih nagrad, na znamenitem kolumbijskem gledališkem festivalu Festival Iberoamericano de Teatro prislužilo priznanje UNESCA), se je rodilo tudi gledališče Senzorium, ki velja za pionirja v raziskovanju senzorialnega jezika pri nas.

Med nama (Between Us) išče navdih v velikodušju, vrednoti, ki je v današnji neoliberalni družbi odrinjena povsem na rob in nezadržno izgublja prestiž ideala. Skozi incscenacijo vasi/mesta na prostem bodo mladostniki, izbrani na avdicijah v sodelujočih državah, pod mentorstvom prekaljenih režiserjev in s pomočjo čutnih zaznav, obiskovalce popeljali v igrive prizore, ki odpirajo vprašanja o sistemu vrednot in vrednosti velikodušja.

Karavana, razseljena v sodelujočih državah, se je združila v mesecu juliju 2012 v Belgiji. Po premieri, 13. julija, v Turnhoutu pa se bo podala na pot od Belgije, Francije, Danske do Slovenije, kjer se bo ustavila v Mariboru 2012: Evropski prestolnici kulture. O slovenskem procesu nastanka predstave ter o celotni turneji bosta posneta dva dokumentarna filma.

Vabimo vas, da se nam pridružite na nepozabnem popotovanju v svet čutil.

Mestni park Maribor
Ponedeljek 6., torek 7. in sreda 8. avgust 2012, vselej ob 19. uri

Pridržujemo si pravico do morebitne spremembe lokacije, zato lokacijo preverite teden dni pred prvo uprizoritvijo na info točki Maribor 2012: EPK ali na spletnih straneh: www.maribor2012.eu, www.senzorium.com, http://betweenus.info/sl/
Vstopnice:
Cena vstopnic: 8 €
Prodaja vstopnic: www.eventim.si, Hiše vstopnic (Hala Tivoli, Citypark Ljubljana, Europark Maribor, Kino Šiška Ljubljana, Križanke, Citypark Celje)               
Prodajna mesta: Petrol, Pošte, Big Bang, K kioski, Kompas, 3 dva trafike, Mercator Hipermarketi, M holidays in Alpetour.   
Na mestu predstave ni mogoče kupiti vstopnic. Najkasneje 20 minut pred predstavo se je treba oglasiti v box-officeu, kjer dobite navodila in odložite osebne stvari.

Predstava je namenjena otrokom in odraslim od 8. do 90. leta starosti.
Predstava v ponedeljek, 6. avgusta, je le na vabila, zato nakup vstopnic ni mogoč!

Odgovori...
Filip Flisar, simpatični odbitek, ki domuje v Mariboru, ne navdušuje le s svojimi mustači, temveč  tudi z izjemnimi športnimi dosežki v »adrenalinskem« smučarskem krosu, s katerimi obeta kolajno na prihodnjih olimpijskih igrah v Sočiju. Velja za sproščenega in zabavnega mladeniča, ki ne štedi s šalami.

Trening in študij biosistemskega inženirstva ti verjetno vzameta večino časa, pa vendarle, zaideš kdaj tudi v gledališče?
Ja res je, že samo treningi in študij mi vzameta veliko večino mojega časa pa vendarle pomanjkaknje časa ni izgovor, da ne bi mogel zaiti v gledališče. Ko sem bil malajši sva z mamo dokaj pgosto obiskovala gledališče in sem bil nad njim tudi zelo nevdušen. Težko vam zdaj opišem kako sem bil med drugim tudi navdušen nad tistimi popečenimi kruhi z zeliščnim malom, ki sva jih jedla med premorom haha. Skratka zdaj že kar nekaj časa nisem bil v geališču ampak se že nakaj časa spravljam, da ga znova obiščem.

Kaj te je pritegnilo pri projektu The Generosity Experience?
Pri projektu me je predvsem pritegnila težava v medsebojnih odnisih, ki zadnje čase po mojem mnenju predstavlja velik problem v moderni družbi. Mislim, da imam s samo idejo projekta dosti skupnega in ga zato tudi absolutno podpiram.

Za ekstremni šport pravijo, da je vsaka panoga kot ena »big happy family« (velika srečna družina), kar praviloma ne velja za bolj mainstream športe, kjer prevladuje predvsem rivalstvo.  Meniš, da ste bolj odprti za plemenita dejanja?
Meni je smučarski kros všeč ravno zaradt tega, ker je pri nas ozračje zelo sproščeno. To seveda ne pomeni, da na progi nismo rivalski ampak se vsi držimo reka: » kar se zgodi na progi, ostane na progi« Naš špor je takšen, da pride kdaj tudi do rahlo ne-fer situacij ampak po koncu dneva smo vsi zelo tesni prijatelji in izrazito držimo drug z drugim. Po tekmah se družimo, hodimo skupaj na kosila in si v končni fazi po naporni noči, če je kdo doseže izreden uspeh tudi pomagamo priti domov...
Zagotovo se zavedaš, da si za številne mlade »car«, ki si upa več, vendar si bil prav zaradi tega velikokrat na »tleh« … tako dobesedno kot preneseno. Kako se pobiraš oziroma si se naučil padati?
V športu ne doživljaš samo fizičnih, se pravi dobesednih padcev. Te še najlažje preneseš četudi se hudo poškoduješ, bolj boleči se tisti podci, ko ti ne gre in ne gre, čeprav se na vso moč trudiš in daješ vse od sebe, da bi dosegel uspeh. Tukaj pride do izraza jasno zastavljen cilj, kaj želiš doseči. Opažam, da imajo dan danes ljudje slabo zastavljene cilje. Tudi šortnikom se to pozna! Jaz imam cilje jasno zastavljene in me pri doseganju le teh zelo težko kaj vstavi, ker sem trmast in bom naredil vse, da jih dosežem. Sej veste, v sili še hudič muhe žre...

Sodiš v vrh svetovnega smučarskega krosa. Ljudje z vrha nemalokrat povedo: »Tako osamljeno je biti na vrhu«. Se strinjaš?
Ah lepo prosim tistim, ki to trdijo očitno samevajo možgani v glavi hahah.. To se zgodi ljudem, ki pridejo do uspeha po čudnih poteh, ki ne pravim, da so nepravične, lahko so samo tako sebični in naduti, da jim drugi enostavno ne privoščijo uspeha in temu seveda sledi samota. Meni osebno je pri osvojitvi kristalnega globusa največ pomenilo prav to, da so vsi trenerji in tekmovalci drugih ekip prišli do mene in mi rekli, da če si je kdo to zaslužil, sem to jaz. To je res tako ganjiva potrditev, da očino delaš nekaj pravilno!

Imaš koga raje kot sebe?
Hahaha seveda, sej pa nisem metroseksualec! Najraje imam seveda družino-jasno, saj me vedar hrani, kar ni lahko glede na količino, ki jo pojem. Tudi prijatelje imam zelo rad. Imam grog ožjih prijateljev, ki mi res dosti pomenijo in im je zdaj prav hudo, ko imam toliko obveznosti, da se ne moremo več družiti toliko kot smo se časih. Vseeno sem prepričan, da to razumejo.

Odgovori..
Najstnici iz Ljubljane Evo in Niko Prusnik, ki obiskujeta gimnazijo Poljane, so posebni in radoživi nastopi na oddaji Misija Evrovizija izstrelili na slovensko zvezdnato nebo. Danes sta zagotovo najbolj znani dvojčici v Sloveniji. Navkljub nenadni slavi pa ostajata z nogami na tleh, polni dobrovoljne energije. In seveda čebljavi, kot to pritiče šestnajstletnicam.

Kako je biti dvojčica Prusnik?
Nika: Meni je že čisto samoumevno, ker sva to že od rojstva, super je biti dvojčica, ker imaš vedno nekoga ob sebi, Prusnik priimek je pa tudi kul. Veseli sva, da imava takšne starše in družino, kot jo imava, ker če njih ne bi bilo, ne bi bili taki, kot sva. Biti dvojčica Prusnik je fantastično.
Eva: Ne predstavljam si, da bi bila kdo drug kot dvojčica Prusnik. Čudovito je biti dvojčica Prusnik, kot samostojna oseba in kot del nekoga drugega, ki je tudi del tebe. Dvojčica je povezava, ki je nepredstavljiva, vidiš je ne, je pa zato nepretrgljiva. Da se pišem Prusnik, mi pa pomeni zelo veliko, saj je to ime moje družine in svojo družino zelo spoštujem.

Kaj vama je prinesla oziroma odnesla slava?
Nika: Prinesla nama je prepoznavnost, nova poznanstva, spoznali sva, kdo so najini pravi prijatelji, udeležujeva se zanimivih dogodkov in včasih nama kaj podarijo; tako kot sva na primer dobili karto za ZAZ od Kina Šiške in to je bila za naju nepozabna izkušnja, res sva jim hvaležni, res je bilo noro.
Eva: Zdi se mi, da ti različni dogodki v življenju vedno kaj prinesejo in kaj odnesejo. Veliko dogodkov se nama je zgodilo vzporedno s prepoznavnostjo, ne vem pa čisto natančno, kateri je kaj odnesel in kaj prinesel.

Kaj vaju je pritegnilo pri projektu The Generosity Experience?
Nika: Ideja in sporočilo projekta; gledališče in igra me zelo zanimata, poleg tega pa čutim, da je pomembno podpirati take projekte, kot je The Generosity Experience, ker temeljijo na odnosih do sočloveka. Poudarjajo, da je pomembno slediti sanjam, biti drzen in si upati živeti in širiti plemenitost po svetu. Skozi take projekte lahko predajam svoje sporočilo naprej na druge in komuniciram z ljudmi, ker nikoli ne vemo, kdaj bomo komu spremenili življenje.
Eva: Zanimanje mi je spodbudila sestra Anja, ko mi je že lansko leto omenila ta projekt in mi pripovedovala nekaj o radodarnosti oziroma dobrih delih. Letos tudi pripravljajo predstavo, zato me je začelo zanimati še bolj, ker imam rada igro. Všeč mi je, da projekt podpira svobodomiselnost, odprtost, plemenitost, dobrodelnost in cel kup lepih vrlin. Zdi se mi, da v današnjih časih tega manjka, ker smo ljudje preobremenjeni z drugimi stvarmi. Super projekt!

Imata kakšnega vzornika?
Nika: Imam veliko vzornikov, to so predvsem ljudje, ki so imeli vpliv name in mi  dajejo napotke za življenje. Moja mamica Natali, oči Darko, sestra Anja in brat Rok. Poleg njih pa lahko najdem vzornike v ljudeh, ki so zaznamovali svet kulture, športa in drugih področij. To so predvsem preprosti ljudje, ki sledijo svojim sanjam, delajo dobro zase in širijo dobre vrednote med druge.
Eva: Nasploh se mi zdi, da se od vsakega človeka oz. živega bitja naučimo ogromno stvari, sploh o sebi. Moj vzornik ni nujno človek, lahko je ideja, sporočilo, knjiga, pesem. Stvari oz. živa bitja, ki vplivajo name. Imam pa tudi seveda človeške vzornike, predvsem so to moji starši in starejša sestra Anja.

Kaj razumeta pod besedo plemenitost?
Nika: Dandanes je malo plemenitosti v tem «hitrem« svetu. Zame to pomeni, da se za trenutek ustaviš, stopiš iz sebe in pogledaš, kaj se dogaja zunaj tvojega vsakdana, presežeš svoje meje in pomagaš ljudem, jim daš ljubezen, ne da bi karkoli pričakoval v zameno.
Eva: Beseda, ki je dandanes ne slišimo prav pogosto. Je pa ena lepših besed, kar sem jih slišala. Plemenitost mi pomeni dejanje, ki ga človek naredi brezpogojno, brez plačila. Dejanje, ki ti veča srce in ne zahteva rasti ega.

Katero je bilo vajino najbolj plemenito dejanje?
Nika: Plemenitost se širi z dejanji. Plemenita skušam biti vsak dan, da dam nekomu nekaj, kar se mi zdi, da v tem trenutku potrebuje, pa tudi če je to le beseda ali pa pogled. Želim si, da bom z vsakim dnem bolj plemenita, prav tako pa si to želim za druge ljudi po svetu.
Eva:  Ne zdi se mi, da je katerokoli plemenito dejanje, ki sem ga storila, bolj pomembno od drugega. Vsak dan se trudim biti plemenita. Včasih bi želela, da bi se to ljudem zdelo bolj samoumevno in ne nekaj neverjetnega.

SENZORIUM
»Umetniški proces je transformativni proces. Dotakneš se klica večnosti in pogledaš za oblake. Včasih le za hip, a to, kar vidiš, te spremeni. Postaneš drug človek. Nato ta uvid preneseš v svoje delo. Mi smo minljivi, naša dela ostanejo kot večni vodnjaki. Če so kakovostni, se lahko iz njih napajajo še generacije zanamcev.» (Barbara Pia Jenič)

Gledališče SENZORIUM http://www.senzorium.com/ izhaja iz mednarodne gledališke zasedbe »Teatro de los sentidos« iz Barcelone. V Sloveniji je pionir v raziskovanju senzorialnega jezika v gledališču in realizaciji gledaliških predstav, ki stimulirajo vse čute in vključujejo obiskovalca kot glavnega akterja v dogajanje. Od njegove formalne ustanovitve leta 2001 so v Senzoriumu realizirali več kot 14 predstav s čisto senzorialno poetiko. Do leta 2004 so uporabljali prave labirinte, sešite iz blaga, po katerih so obiskovalci romali iz prizora v prizor, leta 2005 pa je Barbara Pia Jenič začela raziskovati in udejanjati tehnično preprostejše rešitve, da bi dosegla enake učinke. Vpeljala je ekonomijo v režijski koncept predstave, ki ji je omogočila enake učinke na obiskovalca. V predstavah gledališča Senzorium je gostovalo veliko znanih Slovencev: Štefka Drolc, Ivanka Mežan, Iva Zupančič, Boris Cavazza, Maja Martina Merljak, Violeta Tomič, Lucija Ćirović, Tomi Meglič, Gregor Skočir, Uroš Potočnik in drugi ...

https://www.facebook.com/media/set/?set=a.302441543142636.84361.302377853149005&type=1

Doslej najodmevnejša predstava z naslovom Mesto vzdihljajev se je odvijala cel mesec na Ljubljanskem gradu leta 2008. Zelo znane in pomembne so tudi predstave, ki so temeljile na filozofskih tekstih (npr. Erich Fromm: Biti ali imeti, Michael Newton: Potovanje duše). Leta 2005 so prvi v Sloveniji (Ali se motimo?) realizirali predstavo Polnočna Margareta, ki je nastala po motivih romana Mojster in Margareta Mihaila Bulgakova. Lotili so se tudi predstave za otroke z naslovom Čara, čara, Muca Čarodejka, čara, ki je ponujala igralno polje s teksti v rimah. http://www.senzorium.com/predstave.php

Leta 2009 so se lotili tudi poezije Mile Kačič. Pridali so ji celo odrsko postavitev v klasičnem gledališču in gostovali na Borštnikovem srečanju leta 2010. Gledališče Senzorium je inovativno gledališče, ker postavlja igralno polje za gledalca, ki je vključen kot akter v dogajanje, in mu ponuja izkušnjo, ki ga transformira (čeprav v najmanjšem možnem delu njegovega življenja). Ne nudi le kulturne informacije, pa naj si bo to vidna ali slušna.

»Vizija Senzoriuma je ubesediti neubesedljivo, otipati neotipljivo, povedati neizrekljivo, gledati nevidno in poslušati neslišno – osvojiti nevidne dežele duha in lepote, najti iglo v senu in biser na dnu morja, hraniti večno lakoto radovednega duha in napajati iz vodnjakov modrosti, ki se skrivajo v vsakem izmed nas.« http://www.senzorium.com/vizija2.php

Gledališče Senzorium vodi in usmerja Barbara Pia Jenič kot direktorica in umetniška vodja ter avtorica večine predstav.

USTVARJALCI
Enrique Vargas (Španija)
Teatro de los Sentidos
Enrique Vargas je največji strokovnjak za gledališče, ki je osnovano na izkušnjah, in je vir navdiha za veliko gledaliških skupin, ki iščejo nov način komuniciranja z občinstvom. Vargas ustvarja z vzdušjem in senzorialnimi izkušnjami, ne pa besedami. Če boš doživel kakšen Vargasov projekt, bo nate naredil nepozaben vtis. Enrique Vargas je ključna oseba Velikodušnosti.

Inge van Gestel in Jean-Marie Oriot (Belgija)
De generaal in zijn tuin
Namen gledališča “De generaal in zijn tuin” (General na svojem vrtu) je predvsem ustvarjanje predmetov in prostorov, v katerih ljudje živijo skozi svoje izkušnje. V inštalacijah in predstavah Inge van Gestel in Jean-Marie Oriot ima občinstvo aktivno vlogo, umetnika gledalce vabita, naj bodo ustvarjalni in sanjajo.

Sarah John
Carte Blanche (Danska)
Carte Blanche je regionalna gledališka skupina iz Viborga, ki je luč sveta ugledala pod umetniško vodjo Saro Topsøe-Jensen. Skupina vedno ponuja nove metode predstav za občinstvo, ki ga sestavljajo otroci in mladi. Z nelinearnim pripovedovanjem in senzorialno naravnanostjo si je pridobila velik mednarodni ugled.

Benoît Gasnier in Julie Seiller (Francija)
Théâtre à l’envers
Théâtre à l’envers je bilo ustanovljeno leta 1998. Njegov namen je razvneti čustva in pripovedovati zgodbe, ukvarja se s temeljnim vprašanjem o mestu občinstva v gledališkem prostoru. V njihovih inštalacijah ima veliko vlogo arhitektura. Prednost dajejo predstavam brez besedila, ker jim to omogoča svobodno eksperimentiranje s časom, prostorom in razmerjem med igralcem in občinstvom.

Barbara Pia Jenič (Slovenija)
Senzorium
Gledališka skupina izhaja iz ‘Teatro de los Sentidos’. V okviru predstav, iger in delavnic raziskuje in razvija senzorialno naravnan gledališki jezik. Njen namen je v Slovenijo vpeljati trajno preučevanje senzorialnega gledališča. Senzorium se ukvarja s temami, kakršne so kulturna in duhovna dediščina, in jih uvaja kot močno osnovo, na kateri lahko gradimo prihodnost v življenju in umetnosti.

tekst: Zavod Maska
foto: De Warande za arhiv projekta The Generosity Experience
http://betweenus.info
www.senzorium.com