Bonajo spletna trgovina
9December 2019

Predstavitev 44. zvezka Gradiva za zgodovino Maribora

09.12.2019 ob 17:00

Archivum Pokrajinskega arhiva Maribor

Vabimo vas na predstavitev 44. zvezka Gradiva za zgodovino Maribora z naslovom Zapuščinski inventar po Janezu Jakobu grofu Khislu iz leta 1690. Inventar in družino Khisl, ki je bila v zgodnjem novem veku ena najbolj uglednih in vplivnih rodbin na Kranjskem in pozneje tudi na Štajerskem bo predstavil avtor Matjaž Grahornik  9. decembra 2019 ob 17. uri v razstavišču Archivum Pokrajinskega arhiva Maribor. Tokratna številka Gradiva za zgodovino Maribora prinaša transkripcijo celotnega zapuščinskega inventarja Janeza Jakoba grofa Khisla iz leta 1690, ki je bil med drugim lastnik gospostva Spodnji Maribor s sedežem v mariborskem mestnem gradu. Grof Khisl je umrl v začetku novembra 1689.

Zapuščinski inventar so sestavili po smrti lastnika. Pokojnikovo premoženje se je ob njegovi smrti po odloku deželnega glavarja zapečatilo. Odpečatila ga je inventarna komisija, ko je vse vestno popisala. Ob tem si lahko oblikujemo bolj ali manj natančno predstavo, kako so tedaj na naših tleh živeli predstavniki visokega plemstva. Popis inventarja se je lahko časovno zavlekel, če je bil umrli lastnik številnih posesti po raznih koncih dežele. Takšen primer je bil pri Janezu Jakobu grofu Khislu, ki je bil lastnik hiše v Gradcu, velikega gospostva Spodnji Maribor, gospostva Betnava, posestva Miklavž ter gospostev Hainfeld in Fahrengraben na avstrijskem Štajerskem.

Khisli so bili v zgodnjem novem veku ena najbolj uglednih in vplivnih rodbin na Kranjskem in pozneje tudi na Štajerskem. Rodbina, ki je imela v začetku druge četrtine 16. stoletja še meščansko-trgovski značaj, je stoletje pozneje dosegla grofovski naziv. Gospostvo Spodnji Maribor so Khisli pridobili v dedno last leta 1620. Zgornji Maribor z gradom »na Piramidi« je Jurij Jernej Khisl kupil leta 1641 in ga po materini smrti (1649) združil v gospostvo Spodnji Maribor. Od leta 1649, ko je postal edini lastnik mariborskega mestnega gradu, je naročil njegove obsežne prezidave. Njegov sin, Janez Jakob, je nadaljeval z obsežnimi prezidavami mariborskega mestnega gradu in je zgradbi namenil podobo, kot jo lahko občudujemo na Vischerjevih in Trostovih grafikah.

Ohranjeni inventar po Janezu Jakobu Khislu lahko štejemo za izjemen primer popisa celotnega premoženja enega najpomembnejših plemičev na ozemlju Spodnje Štajerske s konca 17. stoletja. Z njegovo analizo si lahko oblikujemo bolj ali manj natančno predstavo o opremljenosti in izgledu mariborskega mestnega gradu, pa tudi o tem, kako so tedaj na naših tleh živeli predstavniki visokega plemstva. Premičnino v mariborskem mestnem gradu je komisija popisala po prostorih. Tedaj so v vrhnjem grajskem nadstropju bili galerija, zraven nje soba s slikami, salon, zraven salona majhna sobica, pa soba pokojnega grofa ter zgornja in spodnja soba v grajskem stolpu. V srednjem nadstropju so bili prva soba, iz katere se je bilo možno povzpeti do galerije, dve sobi zraven nje, pa soba za služinčad, lekarniška sobica in sobe za služabnike. Grad je imel veliko skladišče orožja in vojne opreme oz. orožarno. Posebej popisani so bili platno, posoda iz medenine, bakra, kositra, pločevine in železa. V spodnjih (kletnih) prostorih so skladiščili oz. hranili železnino, razno usnje, predivo in vino. Vinska klet je poleg tega bila še v gradu 'na Piramidi' in v pristavi (majeriji). V gradu in pristavi so bile žitne kašče, medtem ko je v sklopu gradu zagotovo bil še konjski hlev. V ustreznih grajskih prostorih so imeli spravljeno konjsko, lovsko, vrtno, tesarsko, sodarsko, kovaško in vratarsko (oz. stražarsko) opremo. Živina je bila v glavnem na pristavi. V sklop gospostva Spodnji Maribor so tedaj sodili tudi trije ladijski mlini na Dravi.

Zelo dobro ohranjen inventar hrani Štajerski deželni arhiv v Gradcu. Inventar obsega skupno 216 strani ali folijev malo večjega formata A4. Zapisna podlaga je papir. Na notranji strani je inventar vezan. Knjigo je bilo nekdaj mogoče zavezati z dvema zelenima trakovoma. Pod napisom na platnici je črka »A«, nad napisom je na levi zapisana letnica 1690, v sredi pa »št. 8« (n[umer]o 8). Morda je šlo za osmi inventar, ki je bil tega leta dostavljen uradu štajerskega deželnega glavarja. Prva črka abecede je verjetno pomenila »prilogo A« k pismu, ki sta ga komisarja poslala uradu deželnega glavarja, potem ko sta zaključila s popisom inventarja Janeza Jakoba grofa Khisla.

Več informacij

Vljudno vabljeni!


Nazaj