Prostori vztrajanja

Fotografska razstava: 23. 6. – 12. 9. 2022
Prostori vztrajanja - Londonski in slovenski modernizem danes skozi objektiva Tadeja Zupančiča in Petra Žargija
Otvoritev: 23. junija ob 20. uri, Extended Gallery, pasaža Name
Kustos: dr. Miloš Kosec

Avtorja Tadej Zupančič in Peter Žargi, ki se kritično upirata uničenju družbenega, sta angažirana bralca prostora v času. 

Betonske stene stanovanjskih blokov, zdravstvenih domov, kulturnih centrov, vrtcev in šol so v drugi polovici dvajsetega stoletja iz tal poganjale s hitrostjo in ambicioznostjo, ki jo težko dojamemo. Danes se krivulje gospodarskega napredka v zidove najbolj dinamično pretvarjajo v industrijsko-obrtnih conah, nakupovalnih središčih in poslovnih četrtih mednarodnih finančnih centrov. Na zidovih stanovanjskih sosesk in javne infrastrukture pa se je v samo nekaj desetletjih nabrala patina, ki razmeroma mlade prostore že dela nostalgične, častitljive, prezrte, ogrožene in skoraj predpotopne.

Peter Žargi: »Kriminal v Ljubljani? Nihče ne bo verjel – raje nastavimo par prostitutk v izložbo za Miheličevo bencinsko črpalko na Tivolski, da bo bolj amsterdamsko. Kraj dogajanja v fikciji resda ne potrebuje poimenovanja ali očitne prepoznavnosti, vendar izogibanje dejanskosti deluje kot izogibanje odgovornosti do poznavanja lastnega okolja.« (Ekran, dec/jan 2019-20)

Tadej Zupančič: »Rut Blees Luxemburg je povzela, za kaj gre. In to drži: pri tem, da se tujci tako močno oprijemamo vizualnih manifestacij britanskega modernizma, gre »morda za obliko Heimweh, domotožja za skupno povojno utopijo, ki je bila tako močno zakoreninjena v modernistični projekt«. Oziroma: v britanskem arhitekturnem modernizmu se počutimo doma.« (spletni Outsider, 14. 2. 2020)

Fotografski potovanji skozi bližnji-daljni svet spregledane modernistične vsakdanjosti
Sentiment vzajemnega zametovanja in čaščenja minulega projekta modernizma lahko razbiramo tako na starem kapitalističnem Zahodu kot tudi na nekdanjem socialističnem Vzhodu, postal je mainstream globalnega severa, najdemo pa ga tudi že na vedno bolj globalno vpetem jugu. Koordinatni sistem minevanja modernizma fascinacijo in fetišizacijo brezšivno združuje z rušilnimi bagri - obe skrajnosti se smiselno dopolnjujeta, ker sta enako prepričani o zastarelosti in neaktualnosti modernističnega projekta. Gre za sistem, v katerem se lahko enako dobro znajdeta tako londonski flâneur kot ljubljanski urbani pohajkovalec.

To pa še ne pomeni, da sta flâneur in pohajkovalec obsojena na izbiro med fetišizacijo in resignirano nostalgijo. Tadej Zupančič in Peter Žargi namreč natanko vesta, kaj hočeta. Sta angažirana bralca prostora v času. Njuna projekta nista samo fotografski potovanji skozi bližnji-daljni svet spregledane modernistične vsakdanjosti, kot tudi nista samo raziskovalno beleženje dediščine in ustvarjanje baze podatkov, ki je pogosto najbolj borna ravno za nedavno minula obdobja. Zupančič in Žargi sta fotografska raziskovalca, vendar pa sta si svojo metodologijo in medije upognila po lastni meri. Vsak sicer v okviru okolja, v katerem živita in ki ga odlično poznata, vendar pa sta njuna londonski in slovenski projekt osnovana na sorodnih izhodiščih kritičnega in leposlovno navdahnjenega pisanja o filmu, glasbi, umetnosti in družbenemu življenju. Raziskovanje arhivskih virov se skupaj s pisano besedo in fotografskim objektivom združuje v nov urbani organizem angažiranega opazovanja družbe in prostorov, ki jih je najprej ustvarila, nato pa nanje pozabila. Zupančič in Žargi se skozi angažma kritičnega posameznika kolektivno upirata uničenju družbenega. Družbeno namreč na terenu vztraja in išče nove zasevke prihodnosti med preostalimi fragmenti sveta modernizma.

Kdo sta avtorja?
Tadej Zupančič je pisec, prevajalec in fotograf. V Londonu živi od leta 1991. Po desetletju in pol dela v slovenskem uredništvu BBC se je posvetil pisanju, obenem pa ga je dolgoletna strast do modernistične arhitekture pognala v ambiciozen projekt fotografiranja, raziskovanja in dokumentiranja londonskih javnih stanovanjskih sosesk, zgrajenih med letoma 1946 in 1981. Fotografije skupaj s podatki o lokaciji, avtorjih, naročnikih in letnicah gradnje objavlja na Instagram računu @notreallyobsessive. V kulturni topografiji Londona, kjer je fetišizacija brutalizma že davno postala tržno uspešna degradacija hirajočih ostankov nekdanje slavne britanske socialne države, je Tadejevo sistematično in brezkompromisno beleženje tudi angažiran upor pozabi in poblagovljenju.

Peter Žargi je filmski kritik, avtor gledališke glasbe in fotograf. Na svoji spletni strani kraj.si objavlja fotografije slovenske (pretežno modernistične) arhitekture, vključno s tistimi manj znanimi in čaščenimi ambienti, v katerih vsakdan že desetletja pušča sledi spreminjajočih se navad. Žargijeva cikla Kraj in Strah pred sivim – slednji se loteva vprašanja barve v arhitekturi – poleg duhovite in natančno premišljene fotografske estetike razkrivata tudi avtorja s celostnim in kritičnim družbenim premislekom. Pri opisovanju svoje fotografije rad navaja misel Lewisa Baltza, da fotografija lahko deluje kot »dokazno gradivo«.

Fotografija 1: Tadej Zupančič: North Square, Edmonton Green, London / 1970-1972
Fotografija 2: Peter Žargi: Stanovanjsko naselje Koseze, Ljubljana / 1968-78, arhitekt Viktor Pust