Razstava: MONUMENT – DRAGO TRŠAR

Razstava: MONUMENT – DRAGO TRŠAR
Lokacija: Galerija Božidar Jakac – novi prostori
Odprtje razstave: petek, 17. maj 2019, ob 19. uri
Trajanje razstave: 18. maj – 8. september 2019

Razstava je nastala v sklopu medinstitucionalnega projekta MONUMENT - DRAGO TRŠAR, ki ga vodi Moderna galerija, Ljubljana.

O RAZSTAVI
Akademski kipar in akademik Drago Tršar je pomembno zapisan v patrimonij slovenskega kiparstva. Njegova izjemna dela, od monumentalnega javnega kiparstva do male plastike, lahko najdemo v vseh preglednih publikacijah slovenske likovne umetnosti 20. stoletja, prepoznaven pa je tudi po delih v številnih drugih likovnih medijih. Drago Tršar je bil tudi dolgoletni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Leta 2017, ob avtorjevem visokem življenjskem jubileju in ob pobudi Moderne galerije, smo v Galeriji Božidar Jakac pristopili k medinstitucionalnemu projektu z naslovom: Monument - Drago Tršar. Široko zastavljena in poglobljena strokovna obdelava avtorjevega opusa s strani kar sedmih muzejskih in galerijskih institucij, je med leti 2017 in 2019, ko s projektom končujemo ravno v Kostanjevici na Krki, rezultirala v nizu razstav po vsej Sloveniji.

Prva razstava v Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj (25. 4. - 3. 6. 2017) je bila preglednega značaja, v Galeriji Murska Sobota (8. 3. - 16. 6. 2018) so se osredotočili na avtorjeva dela na japonskem papirju, sledila je osrednja pregledna razstava monumentalnega kiparstva v Moderni galeriji, s podnaslovom Monumentalnost in množica (14. 6. - 30. 9. 2018). Razstavi v Mestni galeriji Piran, razstavišču Obalnih galerij Piran (6. 7. - 26. 8. 2018) in v Mestni galeriji Muzeja in galerij mesta Ljubljana (22. 11. 2018 - 20. 1. 2019) sta izpostavili dva avtorjeva motivna cikla, morje in erotiko. Razstava v Koroški galeriji likovnih umetnosti (23. 11. 2018 - 20. 1. 2019) pa se je za razliko od ostalih razstav posvečala širšemu tematiziranju spomenikov in skulptur v javnem prostoru, s fokusom na delih Draga Tršarja in njihovi interpretaciji skozi oči dveh sodobnikov.

Postavitev v Galeriji Božidar Jakac, kot zadnja v nizu, obsega preplet del iz vseh ustvarjalnih obdobij po izboru avtorja, pri čemer se postavitev v šestih sobah razstavišča galerije, za razliko od postavitve v Moderni galeriji, osredotoča na plastiko manjših formatov v bronu, mavcu in keramiki. Razstavo začnemo z avtorjevo upodobitvijo živalskega sveta, ki ga spremlja ves čas njegovega ustvarjanja, in ga nadaljujemo z nekaj zgodnjimi figuralnimi upodobitvami. Zadnja soba prvega nadstropja je posvečena avtorjevemu najbolj znanemu ciklu Množic, s čimer se izrazito premaknemo iz polja intimne poetike v javno sfero. V ta cikel sodi tudi delo Draga Tršarja: Množica, ok. 1960, ki ga Galerija Božidar Jakac hrani v svoji zbirki..

V drugem nadstropju nadaljujemo postavitev, prilagojeno prostorom, zato se najprej srečamo z deli v keramiki, ki so, po vzoru na Picassa, ves čas spremljali tudi likovni opus Draga Tršarja. Nadaljujemo s ciklom Figure v notranjosti, kjer pomen dualizma posameznik-množica, s prostorom, ki je znotraj skulpture,v odnosu do cikla Množic povsem drugače definira, saj s tem prostor preneha biti javen. Razstavo zaključujemo z izborom portretov, saj je Drago Tršar znan kot izjemen portretist in s tem tudi kronist 20. stoletja. Na ta način vzpostavimo tudi dialog neimenovanih množic z ljudmi iz javnega, sicer predvsem kulturnega, prostora, ki so s svojo vlogo množici imanentni, a so skozi lastna dejanja zaslužili poosebljenje.

O AVTORJU
Drago Tršar se je rodil leta 1927 na Planini pri Rakeku. Po končani meščanski šoli na Rakeku je v letih 1944 in 1945 obiskoval tečaje v risarski šoli Franceta Goršeta ter osem mesecev delal in se učil v ateljeju Borisa Kalina. Leta 1951 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer so bili njegovi profesorji: Boris Kalin, Zdenko Kalin, Karel Putrih in Peter Loboda. V letih 1951 in 1952 je nato obiskoval kiparsko specialko pri Frančišku Smerduju. Med letoma 1951 in 1959 je bil v svobodnem poklicu, v tem času je začel dobivati prva naročila za javne plastike in spomenike. Med letoma 1953 in 1955 je bil član Skupine ali Grupe 53.

V drugi polovici petdesetih let je zabeležil prve mednarodne uspehe (nagrada za kiparstvo na I. mediteranskem bienalu v Aleksandriji leta 1955, sodelovanje na svetovni razstavi v Parizu leta 1956), čemur so sledila sodelovanja na reprezentativnih mednarodnih razstavah. Leta 1958 je razstavljal na beneškem bienalu, leta 1959 na Documenti v Kasslu. V teh letih je veliko potoval, bil je v Parizu, s štipendijo Prešernovega sklada je študijsko potoval še po Italiji (1956 - 1957), leta 1957 je bil v Egiptu, nato na Nizozemskem in v Belgiji. Leta 1959 je bilo njegovo delo Manifestanti  (1957) uvrščeno v stalno postavitev v parku moderne plastike v Middelheimu pri Antwerpnu, kjer stoji še danes. Pozneje je še veliko potoval in se študijsko izpopolnjeval (Sovjetska zveza, Nemčija, Italija ...). Leta 1967 je sodeloval na reprezentativni razstavi svetovnega kiparstva v Guggenheimovem muzeju v New Yorku.

Leta 1960 se je zaposlil na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani kot asistent za kiparstvo. Leta 1967 je postal docent, leta 1974 izredni in 1978 redni profesor. Bil je tudi član Grupe 69. V šestdesetih letih se je udeleževal kiparskih simpozijev (Forma viva v Seči pri Portorožu, Aranđelovac, Danilovgrad). Prejel je številne nagrade, mdr. nagrado Prešernovega sklada leta 1968, Jakopičevo nagrado leta 1972 in Prešernovo nagrado za življenjsko delo leta 1990. Od leta 1995 je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Diapazon ustvarjalnosti Draga Tršarja je izjemno širok, tako na področju likovne kot sorodnih dejavnosti, in zajema kiparstvo (mala plastika, portreti, javna in monumentalna plastika), slikarstvo, risbo, grafiko, keramiko, tapiserijo, knjižno opremo in scenografijo.

PODATKI O REPRODUKCIJI:
Drago Tršar, Množica, šestdeseta leta
bron, 144 x 105 x 27 cm
Zbirka Galerije Božidar Jakac (foto arhiv GBJ)

Več informacij