Spominsko srečanje v čast Petru Božiču

Ljubljana – Društvo slovenskih pisateljev, Beletrina in Direkcija Rolanja po sceni vabijo na spominsko srečanje v čast pisatelju in dramatiku Petru Božiču, ki bo v ponedeljek, 19. septembra, ob 18. uri na vrtu društva. S srečanjem bodo počastili skorajšnjo 90. obletnico rojstva tega politično dejavnega intelektualca, ki je med drugim deloval kot knjižničar, učitelj, samostojni književnik, novinar in urednik. Hkrati bodo predstavili nedavno izšle doslej neobjavljene Božičeve spomine z naslovom Ko oblasti sploh ni, v katerih tako prepričljivo in sočno popisuje Ljubljano petdesetih in šestdesetih let 20. stoletja, predvsem družabno življenje umetnikov, da se bralcu zazdi, da skupaj z najpomembnejšimi ustvarjalci tistega časa poseda po ljubljanskih lokalih.

Ob tej priložnosti bodo odkrili doprsni kip Petra Božiča, delo akademskega kiparja Mirsada Begića, ki ga Društvu slovenskih pisateljev poklanja Božičev prijatelj Jožef Školč. Zbrane bosta nagovorila direktor Beletrine Mitja Čander in predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc, o Petru Božiču in njegovem delu pa se bodo z voditeljem Antišo Korljanom pogovarjali dr. Darko Štrajn, dr. Lev Kreft in Jožef Školč. Pričujoče Božičevo delo je pravo literarno pohajkovanje med raznimi lokali, kot so (bili) Mesing, Pod Skalco, Rio, Šumi, Union in Pri Mraku, pri tem pa se bralec druži na primer z avtorjem in zapisovalcem Petrom Božičem, pesnikom Gregorjem Strnišo, literarnim zgodovinarjem in filozofom Tarasom Kermaunerjem, pisateljema Vitomilom Zupanom in Marjanom Rožancem, pa še s kom, ki zaide v pisano in pogosto od debate razgreto družbo. Kot nekje zapiše avtor, so bili bifeji in kavarne »zares središče življenja, kjer so se artikulirale misli in besede in kjer ni bilo nobene politične klišejske latovščine«.

O naslovni oblasti pa sčasoma spozna, da sploh ni tako zanesljiva in vseprisotna, kot se zdi, včasih je preprosto ni. Peter Božič (1932–2009) je prejemnik Župančičeve nagrade, nagrade Prešernovega sklada in državnega odlikovanja Srebrni častni znak svobode RS. Med njegova najbolj znana dela sodijo romani Izven, Jaz sem ubil Anito, Očeta Vincenca smrt ter drame Križišče, Obisk stare mame, Panika, Španska kraljica in Šumi.