Bonajo spletna trgovina
11November 2011

Nacionalna kampanja o osveščanju o neplodnosti

11.11.2011

Zavod Med.Over.Net

S kampanjo želimo:
- spodbuditi neplodne, da se ne sramujejo neplodnosti
- naj o njej govorijo na glas,
- osveščati javnost o tem, da neplodnost obstaja med nami,
- je to izredno težka življenjska preizkušnja, s katero morajo neplodni pari živeti, jo sprejeti a kljub temu ohraniti pogum in zaupanje v starševstvo.

Skozi kampanjo želimo osveščati o pomenu ohranjanja plodnosti pri mlajših bolnikih z rakom, ki so pogosto zaradi agresivnega zdravljenja začasno ali trajno neplodni ter pozvati Slovenke in Slovence k darovanju spolnih celic, s čimer bodo nekomu izpolnili veliko, če ne največjo življenjsko željo – dobiti priložnost za starševstvo. Kampanja v sredino postavlja par in njegovo stisko, na katero skuša odgovoriti s toplino, sprejemanjem in poslušanjem.

Stičišče kampanje je spletna stran www.neplodnost.net, ki nudi tako neplodnim parom kot širši javnosti informacije o odkrivanju in zdravljenju neplodnosti, opozarja na dejavnike tveganja za nastanek neplodnosti, na pomen darovanja spolnih celic ter pomen ohranjanja plodnosti onkoloških bolnikov, ki so v rodni dobi. Predstavlja vse tri slovenske klinike za zdravljenje neplodnosti in skozi zgodbe predstavlja izkušnje nekaterih neplodnih posameznikov, ki so bili pripravljeni javno deliti svojo zgodbo življenja z neplodnostjo.

Kampanja je nastala na pobudo tistih, ki se sami srečujejo z neplodnostjo in želijo o njej naglas spregovoriti. Poteka pod vodstvom Zavoda Med.Over.Net, zdravstvenega portala www.med.over.net ter ekipe odličnih strokovnjakov z različnih področij.

Kampanja je začela nastajati na pobudo Kristine Modic in Katje Gaspari Leben, dveh pogumnih oseb, ki imata sami izkušnjo z neplodnostjo. Njuna želja je, da bi se o neplodnosti, vzrokih in preventivi odprto govorilo in osveščalo, zato sta se obrnili na Andrejo Verovšek, vodjo projektov pri Med.Over.Net, ki je skupaj z moderatorko foruma Darovanje spolnih celic prof. dr. Bojano Pinter, dr. med. raziskala, kaj lahko s skupnimi močmi naredijo. Začela je rasti ideja, ki jo je proučil kreativni direktor Aleš Kočevar. Pripravil je kreativno zasnovo kampanje, ki bi pri ljudeh naletela na zanimanje. Kampanji se je pridružila z znanjem medijskega planiranja še Petra Oplotnik iz medijske agencije PHD. Tako močna ekipa strokovnjakov je s povsem prostovoljnim delom pripravila kampanjo, ki poteka v mesecu novembru.

Pomembna izhodišča za kampanjo:
1. Neplodnost je velik in pogost problem sodobnega časa, saj ima 15 % slovenskih parov zaradi različnih vzrokov težave s plodnostjo. Število neplodnih parov zaradi vpliva sodobnega načina življenja še naprej narašča.
2. Neplodnost je družbena tabu tema. Neplodni pari o tej težavi najpogosteje ne morejo spregovoriti, nekateri se je celo sramujejo.
3. Neplodni pari najpogosteje naletijo na pritisk okolice, njeno nerazumevanje, neprimerne komentarje kot so  »Kaj pa še vidva čakata?«, »Bosta ostala karierista?«, »Kakšni so sedaj mladi, nočejo imeti otrok«... in podobno.
4. Vedno več je neplodnih parov, ki potrebujejo darovano spolno celico. Darovalcev spolnih celic je v Sloveniji bistveno premalo, zato je za večino parov edina rešitev izredno drag samoplačniški postopek umetne oploditve z darovano spolno celico v tujini, ki pa je zaradi visoke cene dostopen le redkim parom.
5. Vse več mladih ljudi zboli za rakom. Zdravljenje raka je agresivno in pogosto lahko povzroči začasno ali trajno neplodnost. Bolniki z rakom želijo biti o možnostih ohranjanja plodnosti obveščeni pred začetkom zdravljenja.
6. Na zdravstvenem portalu Med.Over.Net deluje forum Neplodnost, ki že več kot 10 let nudi oporo neplodnim parom. Forum je stičišče vseh tistih, ki si med seboj anonimno pomagajo nositi breme zdravljenja in življenja z neplodnostjo. Zadnjih osem let pa na pobudo slovenskih neplodnih parov živi tudi forum Darovanje spolnih celic, na katerem prostovoljno odgovarjata slovenska specialista za neplodnost, prof. dr. Bojana Pinter, dr. med. in Sašo Drobnič, dr. med. Na obeh forumih vsak mesec  pomoč in podporo poišče okoli 10 tisoč posameznikov.

Pomagajmo spregovoriti o neplodnosti!
Osebne zgodbe neplodnih na http://neplodnost.net/izkusnje_parov/

O kampanji: Andreja Verovšek, vodja projektov Med.Over.Net
Skozi vsa leta delovanja zdravstvenega sistema Med.Over.Net opažamo, da je neplodnost tema, ki je za uporabnike/ce zanimiva in zelo brana. Novice, ki pišejo o neplodnosti so dvakrat bolj brane, teme na forumu pogosteje bolj komentirane, foruma na to temo zelo obiskana. V maju 2002 smo prisluhnili skupinici ljudi, ki so želeli svoj forum, kjer bi lahko izmenjevali osebne izkušnje in si pomagali z vzpodbudnimi besedami, ki bi olajšale najbolj mučne in težke trenutke. Tako je bil pred desetimi leti odprt poseben forum z naslovom Neplodnost, ki mu je v začetku leta 2004 sledil še  forum Darovanje spolnih celic, ki smo ga pripravili v sodelovanju s prof. dr. Bojano Pintar, dr. med. Na forumu se je kasneje pridružil še Sašo Drobnič, dr. med.
Pomoč in podporo na teh dveh forumih vsak mesec poišče okoli 10 tisoč posameznic/kov.

Vsebina z novinarske konference:
»Na Med.Over.Net smo se srečali z neplodnostjo kmalu na začetku delovanja portala. Na forumu Starši in otroci je bila objavljena tema z naslovom »Celo noč nismo spali«. Mamica je v njej potožila, da se je dojenček ponoči zbujal ter da je večino noči prebedela. Ker je forum namenjen medsebojni izmenjavi izkušenj, se je kmalu razvnela debata, kaj bi ona storila. V debati je bilo mnogo podobnih izpovedi, ki so zaključevale z enako mislijo... Starševstvo je naporno. V debato se je ob koncu dneva vključila uporabnica, ki je napisala: »Vsako noč bi vstajala in se zbujala. Samo če bi le lahko imela otroka. Pa ga ne moreva imeti.« Tisti, katerim je bilo dano, da so starši, težko razumejo tiste, ki to ne morejo postati.
 
Zato se je že pred desetimi leti pokazala potreba, da ustanovimo poseben forum, na katerem se bodo ljudje s podobno izkušnjo in težavami lahko pogovarjali, si izmenjevali informacije in se vzpodbujali, ko je najtežje. Forumu z naslovom Neplodnost se je kasneje pridružil še strokovni, moderiran na temo Darovanje spolnih celic. Vsak mesec foruma obišče preko 10,000 ljudi, kar delno dokazuje tudi razširjenost problematike o kateri danes govorimo. Vedno smo se trudili prisluhniti ljudem in jim pomagati, če je le bilo mogoče. Tako so se na nas letos obrnile pogumne punce... - gospe, ki so pripravljene povedati svojo življenjsko zgodbo. Želele so prestopiti prag foruma, anonimnosti in bremena, ki ga skrivnost lahko nosi v sebi. Tako se je začelo načrtovanje kampanje spregovorimo o neplodnosti pod pomenljivim geslom Bom kdaj mama / Bom kdaj oče?

Ne danes, ne v prihodnjih dneh ne bomo podali in ne dobili odgovora na to vprašanje. Je pa vprašanje začetek, ki odpira prostor za pogovor. Ob podpori slovenskih strokovnjakov, nekateri izmed njih bodo v nadaljevanju spregovorili, smo pripravili posebno spletno stran Neplodnost.net. Na njej podajamo osnovne informacije, objavljamo življenjske zgodbe in povezujemo uporabnike - paciente s strokovnjaki, ki jim lahko pomagajo. Lahko rečemo, da medicina danes dela čudeže. Manjka pa nekaj drugega. Razumevanje in sprejemanje. Prosimo, da skupaj spregovorimo o neplodnosti.«

Darovanje spolnih celic:
Prof. dr. Bojana Pinter, dr. med., vodja darovalskih postopkov, Ginekološka klinika UKC Ljubljana
Oploditev z biomedicinsko pomočjo (OBMP) z darovanimi spolnimi celicami se v Sloveniji uporablja le pri najhujših oblikah neplodnosti. Darovane spolne celice potrebuje približno 6% neplodnih parov. Na Ginekološki kliniki UKC Ljubljana se na čakalno listo za darovane spolne celice vsako leto na novo vpiše približno 30 parov, ki potrebujejo darovano seme, in 15 parov, ki potrebujejo darovane jajčne celice. Od vseh prijavljenih parov trenutno 40 parov čaka na darovano seme, 25 parov pa na darovane jajčne celice. Čakalna doba za darovano seme je dve leti, za jajčne celice pa najmanj dve leti. 
 
Darovanje spolnih celic je v Sloveniji anonimno in neodplačno. Spolne celice lahko daruje zdrav moški v starosti od 18 do 55 let ali ženska v starosti od 18 do 35 let. Od leta 2001, ko smo začeli na novo z zbiranjem darovanih spolnih celic na Ginekološki kliniki, se je za darovanje odločilo 115 moških. Do sedaj smo opravili 436 postopkov OBMP z darovanim semenom pri 196 parih, rodilo se je že 115 otrok, 17 nosečnosti je še v teku. Za darovanje jajčnih celic pa se je odločilo 51 žensk. Do sedaj smo opravili 94 postopkov OBMP z darovanimi jajčnimi celicami pri 91 parih, rodilo se je že 12 otrok, 5 nosečnosti je še v teku.
 
Darovanje spolnih celic je v zadnjih letih pri nas v upadanju, za darovanje se odloči le približno pet moških na leto, potrebovali pa bi najmanj 15 novih darovalcev na leto. Huda stiska je tudi pri darovanju ženskih spolnih celic, v zadnjih letih se za darovanje odloči le ena do tri žensk na leto, potrebovali pa bi vsaj 10 novih darovalk na leto.
 
Upamo, da bo osveščanje javnosti z akcijo »Bom kdaj mama? / Bom kdaj oče?« spodbudilo nove darovalce in darovalke k darovanju spolnih celic. Več informacij o darovanju je na voljo na www.daruj.com, www.reprodukcija.si in forumu “Darovanje spolnih celic” na med.over.net  ali na tel. št. 01-522-6074 od 8h do 12h.

O neplodnosti:
prof. dr. Eda Vrtačnik, dr. med., predstojnica Kliničnega oddelka za reprodukcijo Ginekološke  klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani
 
Na Kliničnem oddelku za reprodukcijo problem neplodnosti  obravnavamo celostno.
Vzrok za neplodnost poskušamo najprej odkriti z različnimi diagnostičnimi postopki in ga vzročno zdraviti, kadar je to mogoče. Vsebine v grobem delimo na operativno-endoskopsko kirurgijo in postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo.

Endoskopsko kirurgijo so na področju obravnavanja neplodnosti kot diagnostično preiskavo v zgodnjih sedemdesetih letih uvedli prav na Kliničnem oddelku za reprodukcijo, šele nato se je razširila na druga področja medicine. Trenutno lahko z endoskopskim pristopom izvedemo skoraj vse ginekološke operacije. Devet operaterjev naredi v dveh operacijskih sobah letno čez 1000 operativnih posegov. Večinoma so to laparoskopske in histeroskopske operacije, kot terciarni center pa operiramo tudi najbolj zapletene primere iz cele države.  Smo tudi evropski center za poučevanje endoskopske kirurgije.

Tudi s postopki zunajtelesne oploditve smo na Ginekološki kliniki pričeli zelo zgodaj leta 1982, le 4 leta po prvem rojstvu Louise Brown. Prva nosečnost leta 1983 se je končala s spontanim splavom, prvo rojstvo dvojčkov pa smo zabeležili v letu 1984. S postopki zunajtelesne oploditve se ukvarja 11 zdravnikov, 5 embriologov in 4 mladi raziskovalci. V letošnjem letu 2011 bom opravili več kot  1400 postopkov.
 
Starost in neplodnost
Analize številnih pridobljenih podatkov nazorno kažejo, da se sposobnost oploditve pomembno zniža po 35 letu starosti, po 40 letu pa je že zelo okrnjena. Tudi če v tem obdobju pride do zanositve, se ta pogosteje konča s spontanim splavom zaradi kromosomskih nepravilnosti. Zaloga jajčec je omejena: za uspešno zanositev je potrebno zdravo jajčece, število jajčec pa z leti upada. Že v rodni dobi ima približno polovica jajčec kromosomske nepravilnosti, število jajčec z genetskimi problemi pa se z leti poveča.  Dejstvo je, da tudi vsako zdravo jajčece ne obrodi nujno sadov. Postopoma se zaloga jajčec popolnoma izčrpa in medicina še ne pozna uspešne metode, s katero bi ta proces lahko ustavili. Število žensk, mlajših od 30 let, ki iščejo pomoč zaradi nezmožnosti zanositve je pri nas vedno več. Da je temu tako, je tudi zaradi večjega ozaveščanja. Ginekologi stremimo k temu, da pridejo po tovrstno pomoč čim mlajši pari, saj to omogoča uspešno zdravljenje in učinkovito odpravljanje neplodnosti. Predvidevamo, da je neploden vsak šesti ali sedmi par. To so evropski podatki, lastne epidemiološke raziskave v Sloveniji nismo opravili.
 
Po ICSI prihaja IMSI
Čeprav ima javnost pogosto drugačne predstave, pa je prav moška neplodnost v približno polovici primerov vzrok za to, da paru ne uspe spočeti otroka. Problem slabe kakovosti semena premagujemo z mikromanipulacijo ICSI (intracytoplasmic sperm injection), pri kateri spermij pri 200 do 400-kratni povečavi neposredno vnesemo v jajčno celico. Novost, s katero se raziskovalno ukvarjamo na Kliničnem oddelku za reprodukcijo Ginekološke klinike v Ljubljani, je uvajanje metode IMSI, kjer pri 6000-kratni povečavi spermija lahko opazujemo tudi strukture v njegovi zgradbi in izberemo najbolj zdrave semenske celice. Najnovejše raziskave namreč kažejo, da imajo nekateri spermiji v glavah doslej nevidne vakuole, ki ovirajo možnost oploditve in posledično zanositve.

Mnoge publikacije v svetovni literaturi namreč kažejo, da so vakuole v glavah spermijev povezane s porušeno integriteto DNK  spermijev  in posledično s slabšim razvojem zarodkov po oploditvi, manjšo možnostjo zanositve in večjo pojavnostjo spontanega splava. Zaradi tega lahko z novo metodo IMSI in s selekcijo spermijev pred vnosom v jajčne celice  dosežemo boljše klinične rezultate – večjo stopnjo zanositve in poroda pri parih z najtežjimi oblikami moške neplodnosti.

Metodo IMSI v Sloveniji izvajamo na Kliničnem oddelku za reprodukcijo Ginekološke klinike v Ljubljani in tudi v evropskem prostoru spadamo med tiste centre, ki orjejo ledino na tem področju, predvsem pri ugotavljanju indikacij, najbolj primernih za metodo IMSI. Naše delo je pokazalo, da je metoda IMSI zelo uspešna pri dveh skupinah parov:
- pri parih s teratozoospermijo, kjer ima partner normalno število spermijev in normalno gibljive spermije, vendar imajo spermiji zelo slabo morfologijo;
- pri parih z moško neplodnostjo oziroma slabo kakovostjo semena in s ponavljajočim se slabim razvojem zarodkov v postopku zunajtelesne oploditve, pri katerih se zarodki po podaljšanem gojenju ne razvijejo do razvojne stopnje blastociste in zato ne pride do prenosa zarodkov v maternico.

Neplodnost pri mladih bolnikih z rakom:
dr. Simona Borštnar, dr. med. Oddelek za internistično onkologijo. Onkološki inštitut Ljubljana
Sistemsko zdravljenje raka je v zadnjih desetletjih doseglo velik napredek. Razvoj  in uporaba učinkovitih citostatikov v zadnjih petdesetih letih in tarčnih zdravil v zadnjem desetletju je  dramatično izboljšala ozdravljivost številnih rakov. Delež preživelih je vse večji.  V spopadanju s to boleznijo zato  danes ni pomembno le najbolj učinkovito zdravljenje, ampak tudi ohranitev najboljše možne kvalitete življenja po zdravljenju raka.  Pri mladih bolnikih je ena najpomembnejših nalog ohranitev fertilnosti.
 
Najpogostejši vzrok neplodnosti pri bolnikih z rakom je citotoksična terapija. Citostatiki neselektivno delujejo tako na rakave kot tudi zdrave, predvsem hitro deleče se celice. Pri ženskah citostatiki povzročijo prezgodnjo  odpoved jajčnika ali pa zmanjšano rezervo jajčnikov. Za jajčnike so najbolj toksični alkilirajoči citostatiki kot so ciklofosfamid, prokarbazin, klorambucil, karmusin, lomastin, busulfan in drugi, ki sta del številnih shem za zdravljenje različnih vrst raka, tako solidnih kot tudi limfomov in levkemij. Poleg vrste citostatikov na razvoj neplodnosti vpliva skupni odmerek prejetih citostatikov in starost bolnice.
 
Drugi vzroki neplodnosti pri mladih ženskah z rakom so lahko še hormonske motnje ter anatomske ali žilne spremembe na jajčnikih, maternici, jajcevodih in materničnem vratu, kirurška odstranitev jajčnikov ter obsevanje jajčnikov in maternice .
 
Pri mladih moških z rakom  je začasna neplodnost najpogosteje  posledica citotoksičnega delovanja citostatikov na hitro deleče se spermatogonije v modih. Tako nastala začasna neplodnost lahko traja približno  2 leti. Število semenčic je najmanjše 6 mesecev po zaključku terapije. Podobno kot pri ženskah, je tudi pri moških okvara spermatogeneze odvisna od citostatske sheme, skupnega  odmerka citostatikov ter bolnikove starosti. Citostatiki, ki najpogosteje povzročijo razvoj podaljšane ali trajne neplodnosti, so tako kot pri ženskah predvsem alkilirajoči citostatiki, pri bolnikih z rakom mod tudi preparat platine cisplatin. Pri nekaterih rakih kot sta Hodgkinov limfom in rak mod, se azzospermija lahko razvije pred pričetkom zdravljenja. Neplodnost pri moških z rakom lahko nastane tudi zaradi anatomskih vzrokov (retrogradna ejakulacija, anejakulacija) pa tudi primarne in sekundarne hormonske insuficience.
 
Diagnoza življenje ogrožujočega raka je hud udarec za mladega bolnika in njegovo družino.  Ob soočanju z boleznijo je energija tako onkologa kot tudi bolnika in svojcev usmerjena predvsem v razpravo o  prognozi in izbiro najučinkovitejšega zdravljenja. Takrat je v mislih predvsem preživetje, ostale dimenzije življenja  pa obstanejo ob strani, za čas po zdravljenju. Ravno pri mladih bolnikih temu ne bi smelo biti tako, zato si prizadevamo, da bi pogovor o tveganju za nastanek neplodnosti in  svetovanje o možnostih ohranitve plodnosti postal del obravnave bolnikov pred začetkom zdravljenja, kadar je le možno.
 
O Centru za oploditev z biomedicinsko pomočjo Postojna, Zdravstveni center Dravlje
mag. Uršula Reš Muravec, dr. med.
OBMP center Postojnaje tretji center za diagnostiko in zdravljenje neplodnosti. Je pacientom prijazen center, ki nudi vse najbolj pogoste načine zdravljenja neplodnosti in je po rezultatih primerljiv z drugimi centri v Sloveniji in Evropi. Ima 15-letno tradicijo dela z močno ultrazvočno diagnostiko.
 
Onkološke bolnice:
Doc. dr. Martina Ribič-Pucelj, dr. med
Sodobni diagnostični postopki in načini zdravljenja raka pri otrocih, mladih ženskah in moških v reproduktivnem obdobju so pomembno izboljšali preživetje teh bolnikov, vendar pa je pogosto posledica tega zdravljenja neplodnost oziroma pri ženskah tudi prezgodnja menopavza zaradi kirurške odstranitve jajčnikov, radiološke kastracije ali kemoterapije. Izkušenje in napredek na področju tehnik asistirane reprodukcije pa danes omogočajo, z uspešno tehniko zamrzovanja-odmrzovanja, ohranjanje lastnih gamet, s katerimi je možno doseči zanositev po ozdravljenju. Učinek kemoterapije na bodočo plodno sposobnost je mnogo večji kot se na splošno misli. Stopnja poškodbe spolnih celic pa je odvisna od vrste kemoterapevtika oziroma kombinacije zdravil učinek radioterapije pa od obsevalne doze in od tega ali je bila obsevana mala medenica.
 
Zamrzovanje semenapri moških je že dolgo uveljavljena metoda s katero so večinoma seznanjeni zdravniki kakor tudi bolniki, saj zamrznjeno seme zelo dobro preživi zamrzovanje in odtajevanje ter je primerno za oploditev v postopkih zunajtelesne oploditve (IVF) ali intrauterine inseminacije (IUI) - Zamrzovanje - odmrzovanje genetskega materiala pri ženskah z rakom pa je dosežek novejšega datuma. Zgornja starostna meja za zamrznitev genetskega materiala je pri ženskah 38 let, ker se po tej starosti uspešnost pomembno zmanjša.
 
Zamrzovanje zarodkov je najuspešnejši način zamrzovanja genetskega materiala pri ženskah, kiv povprečju dosega do 30% na postopek prenosa. Postopek pa je primeren le za bolnice, ki imajo partnerja.
 
Zamrzovanje jajčnih celic postaja vedno uspešnejše z razvojem novih laboratorijskih postopkov. Primerno je za mlade ženske, ki še nimajo partnerja. Za pridobitev jajčnih celic za oploditev in zamrznitev zarodkov ali zgolj za shranitev celic se uporablja spodbujanje zorenja jajčnih celic v jajčniku z zdravili. Postopek spodbujanja se začne drugi dan menstruacijskega cikla in traja poprečno deset do dvanajst dni. Zrele jajčne celice se posrkajo iz jajčnika v lokalni narkozi pod ultrazvočno kontrolo. Zdravila za spodbujanje zorenja jajčnih celic niso škodljiva in ne vplivajo na osnovno maligno obolenje; njihova uporaba je vprašljiva le pri hormonsko odvisnem raku dojke.

Čeprav je zamrznitev zarodkov in jajčnih celic najučinkovitejši način ohranjanja plodne sposobnosti, pa ima ta način tudi slabe strani. Ker je začetek spodbujanja jajčnih celic odvisen od menstruacijskega cikla, se lahko začetek kemo- radioterapije za določen čas zakasni. Koliko je mogoče odložiti začetek kemoterapije se morata posvetovati onkolog in ginekolog, ki bo vodil postopek pridobitve jajčnih celic.
 
Presaditev tkiva jajčnika.
To je novejši postopek, ki pa je še vedno na stopnji raziskav in še ni postal uveljavljena klinični praksa, čeprav se je po letu 2005, ko je bil s pomočjo tega postopka rojen prvi otrok, rodilo že nekaj otrok.
 
Prestavitev (transpozicija) jajčnika
Pri bolnicah z malignami boleznimi v mali medenici pri katerih je predvideno obsevanje male medenice, z minimalno invazivnim kirurškim postopkom-laparoskopijo, umaknemo jajčnike iz male medenice in jih s šivom pritrdimo v področje zunaj obsevalnega polja.
 
Kirurški postopki za ohranitev plodnosti.
Čeprav ginekološki malignomi prizadenejo predvsem ženske z zaključeno rodnostjo, pa nekateri prizadenejo že deklice in mlade ženske, ki bi želele ohraniti plodno sposobnost ali so celo neplodne. Pri nakaterih zgodnjih oblikah malignomov se vedno bolj uveljavljajojo manj radikalni kirurški posegi, ki omogočajo ohranitev plodnosti. Odločitev o postopku, ki bi ohranil plodno sposobnost, mora biti skrbno pretehtana na osnovi vrste in razširjenosti malignoma, osebne in družinske anamneze in želje po ohranitvi plodnosti. Želja po ohranitvi plodnosti pa nikakor ne sme prevladati in ogrožati najučinkovitega načina zdravljenja, ki omogoča ozdravljenje. Najpogostejši malignomi, pri katerih je mogoča s konzervativnimi postopki ohraniti plodnost so zgodnje oblike raka jajčnika, materničnega vratu in maternične sluznice.
 
Oploditev z darovano spolno celico je upravičena kadar je zdravljenje s kemoterapijo, radioterapijo ali kirurško kastracijo povzročilo neplodnost. Zakon o oploditvi z biomedicinsko pomočjo v Sloveniji dovoljuje oploditev zgolj z eno vrsto darovane spolne celice-ali darovana jajčna celica ali darovano seme. Na žalost v Sloveniji - kljub številnim pozivom in akcijam -  primanjkuje predvsem darovalk ženskih spolnih celic, zato je čakalna doba za darovano jajčno celico približno dve leti; v izjemnih primerih napotimo neplodni par v tujino.
 
Na Kliničnem oddelku za reprodukcijo Ginekološke klinike v Ljubljani smo v obdobju od leta 2001, ko smo zamrznili prve zarodke pri bollici z rakom dojke, do septembra 2011 pred uvedbo kemo-/radioterapije in pri kirurški odstranitvi jajčnikov zamrznili in shranili genetski material v obliki zarodkov, jajčnih celic in tkiva jajčnika 57 bolnicam. Glede na to, da je bilo v obdobju med letoma 2003 in 2007  v Sloveniji zdravljenih 555 bolnic zaradi raka dojke, ščitnice, sigme in danke, levkemije, nehodgkinovega in Hodgkinovega limfoma ter  v starosti med 15 in 40 leti, .menimo, je bila možnost shranitve genetskega materiala predstavljena le majnemu številu bolnic. Ohranjanje plodnosti pri onkoloških bolnicah je interdisciplinarno področje onkologov, reproduktivnih ginekologov in embriologov, med katerimi je nujno potrebno sodelovanje, ki pa v Sloveniji še ni prav zaživelo. Upamo, da bo strokovni sestanek, ki ga organiziramo 25. 11. 2011 pripomoglo k temu sodelovanju.

Z našimi rezultati pri moških onkoloških bolnikih smo zadovoljni, saj se oddajanje semena izvaja že več desetletij, strokovna in laična javnost je ozaveščena in postopek oddaje semena lažji (v primerjavi z ženskami) in časovno manj obremenjujoč.

tekst in foto: Zavod Med.Over.Net
www.neplodnost.net
www.med.over.net
Nazaj