Kabi CRM
3Julij 2013

Končno smo pričeli z rušenjem najbolj zastarelih živalskih kletk

03.07.2013

Živalski vrt Ljubljana

Z njihovo podporo in s podporo MOL nam bo uspelo vsaj delno podreti kletke za velike mačke, ki so najbolj zastarel objekt v našem živalskem vrtu in jih nadomestiti z novim, sodobnim bivališčem za sibirske tigre, največjo in obenem zelo ogroženo podvrsto tigrov. Naš skupni projekt smo poimenovali »Življenje za tigra!«

Sibirski tigri (Panthera tigris altaica) v Živalskem vrtu Ljubljana
Januarja leta 1996 smo iz Živalskega vrta Östnabruck v Nemčiji pripeljali dva sibirska tigra, brata in sestro, Bena in Ajdo, stara dobro leto. Nastanili smo ju v starem ''zverinjaku''. Zanju smo še istega leta pričeli z gradnjo nove ograde, kamor smo ju preselili konec septembra leta 1997. Ben in Ajda sta v novi ogradi dočakala visoko starost, Ajda je poginila novembra 2010, stara 16 let, Ben pa decembra 2011, star 17 let.

V ZOO Ljubljana smo vse skozi želeli pridobiti mlad par, primeren za razmnoževanje. Dogovarjali smo se s koordinatorko za sibirske tigre znotraj Evropske zveze živalskih vrtov in akvarijev (EAZA), ki je zaposlena v Londonskem živalskem vrtu. Po nekaj letnem čakanju nam je poslala priporočila za mladega samca in samico, ki si gensko nista sorodna in sta primerna za razmnoževanje. Samca bomo pripeljali iz živalskega vrta Sosto na Madžarskem, kjer se je skotil leta 2012. Samico pa bomo pripeljali iz živalskega vrta Magdeburg, kjer se je skotila leta 2011. Pred 14 dnevi smo novo samico obiskali v Nemčiji in se pogovarjali z njenim oskrbnikom. Je živahna, malo debelušna in igriva mlada tigrica. Trenutno živi z mamo in sestro skupaj v isti ogradi.

Direktorica ZOO Ljubljana, mag. Zdenka Ban Fischinger je povedala: ''Naša stara ograda za tigre je bila zgrajena leta 1997 in ne dosega več današnjih mednarodnih varnostnih standardov za te živali. Z nekaj preureditve smo vanjo pred tednom dni uspešno namestili geparde. Za tigre pa smo se odločili zgraditi eno največjih in najbolj »naravnih« bivališč za te živali v evropskih živalskih vrtovih, zato bo to eden naših najzahtevnejših projektov v zadnjih desetih letih. Napredek bo še toliko bolj očiten, saj bo nova ograda nameščena neposredno za starim ''zverinjakom'', ki je bil zgrajen pred več kot 40 leti. V preteklih dneh smo ga polovico podrli in odstranili ter pripravili prostor za novogradnjo. Ta nam bo uspela ob finančni pomoči življenjske zavarovalnice NLB Vita - zveste prijateljice ZOO Ljubljana in našega lastnika, Mestne občine Ljubljana.''

Strokovna vodja Barbara Mihelič: ''Vesela sem, da lahko prisostvujem rušenju enega najbolj zastarelih objektov v našem živalskem vrtu in s sodelavci soustvarjam eno največjih bivališč za sibirske tigre v Evropi. Na tem območju bo v dveh mesecih zgrajena več kot 4000 m2 velika sodobna ograda za reproduktiven par največjih, najbolj karizmatičnih in izredno ogroženih velikih mačk. Sestavljala jo bosta dva večja zunanja prostora v naravnem gozdu, ki bosta lahko funkcionirala ločeno ali pa kot celota ter dva notranja prostora. Obiskovalci si bodo lahko mladi par sibirskih tigrov ogledali preko velikih steklenih površin z večjega centralnega opazovališča ter treh manjših. V ogradi bo še ostalo »pohištvo«, ki ga tigri potrebujejo za dobro počutje, kot sta dva bajerja, mokrišče, potok, plezala in podesti ter brlogi za počitek. Tigra si bodo lahko obiskovalci pobližje ogledali tudi na predstavitvah, hranjenjih in ob treningu v »dnevnem prostoru«. 

Mlad par sibirskih tigrov bo v ZOO Ljubljana pripotoval konec meseca avgusta 2013.

Življenjska zavarovalnica NLB Vita - zvesta prijateljica ZOO Ljubljana
Ob prihodu dveh sibirskih tigrov, ki v Slovenijo prihajata iz Nemčije in Madžarske in uradni otvoritvi njunega novega bivalnega prostora, bomo v Živalskem vrtu Ljubljana 31. avgusta priredili Razigran družinski dogodek. Na dogodku bomo razglasili tudi imeni obeh tigrov. V prvi polovici avgusta bo namreč na facebook in spletni strani NLB Vite potekal nagradni natečaj za izbor imen obeh tigrov. Dva najboljša predloga pa bomo nagradili z letno vstopnico za Živalski vrt Ljubljana.

Gospa Mirella Miškić, direktorica sektorja za trženje in prodajo, je ob tej priložnosti povedala: ''V življenjski zavarovalnici NLB Vita smo zavezani vsemu, kar je povezano z življenjem. Prepričani smo, da lahko za naše zavarovance naredimo nekaj koristnega samo, če življenje, ki ga zavarujemo, res spoznamo z vseh zornih kotov. In kaj je bližje življenju, kot živalski vrt, kjer se srečujejo prvi otroški koraki z živalskim kraljestvom, ki svoje življenje živi tako neobremenjeno. V NLB Viti smo že leta 2009 donirali sredstva, s katerimi so zgradili otroško igrišče »Začarani gozd«, v letu 2011 družinsko igrišče »Afriška vas« in od letos naprej bomo poskrbeli za življenje dveh tigrov, ki predstavljata pojem življenjske moči.

V življenjski zavarovalnici NLB Vita smo ob tem pripravili tudi prenovljeno štipendijsko zavarovanje NLB Vita Razigrana, ki omogoča varčevanje za otrokovo štipendijo, hkrati pa otroku olajša prehod v samostojnost tudi v primeru smrti starša. NLB Vita Razigrana je namenjena vsem staršem, ki želijo svojim otrokom zagotoviti varno otroštvo in sredstva za študij. Starši so v času varčevanja za otrokovo štipendijo tudi življenjsko zavarovalni. Svojemu otroku lahko starši zagotovijo primerno štipendijo že z manjšimi vplačili. To pomeni, da z najmanj 25 evri na mesec otroku zagotovite štipendijo, tudi če se staršem med varčevanjem kaj zgodi. Štipendijsko življenjsko zavarovanje NLB Vita Razigrana se lahko sklene v vseh NLB Poslovalnicah in Banki Celje, kjer usposobljeni svetovalci poiščejo najboljšo rešitev glede na želje in finančne možnosti stranke. Vsi, ki bodo sklenili življenjsko zavarovanje NLB Vita Razigrana do konca avgusta 2013 bodo prijeli darilo. Več na www.nlbvita.si!''

Sibirski tiger (Panthera tigris altaica)
Tigri kot vrsta lahko živijo v najrazličnejših življenjskih okoljih - od hladnega iglastega gozda na severu Kitajske do tropskih deževnih gozdov Jugovzhodne Azije, kjer so vse leto stalne temperature in visoka zračna vlažnost. Živijo tudi v tropskih suhih gozdovih in savanah, pa tudi v mangrovi in priobalnih močvirjih. Velikost življenjskega prostora tigra je odvisna od količine plena na njegovem območju. V osrednji Indiji in Nepalu, kjer je dovolj plena, živijo samci tigrov na območju velikem od 12 do 95 km2. Na daljnem vzhodu Rusije, kjer plena primanjkuje, pa samci živijo na območju velikem do 400 km2. Območja samic so običajno manjša. Na območju enega samca lahko živi več samic. Meje svojega območja označujejo z urinom, iztrebki in praskanjem po tleh in deblih. Po teh znakih se tigri med seboj prepoznavajo in vedo, kako velik in močan tiger živi na določenem območju.

Tiger je največji predstavnik družine mačk, največja podvrsta pa je sibirski tiger. Tigra prepoznamo po progasto obarvanem kožuhu. Po vzorcu in obarvanosti prog se tigri razlikujejo med seboj, tako kot mi po obraznih potezah in prstnih odtisih. Niti dva tigra nista enaka. Zaradi progastega kožuha se prikrije v naravnem okolju, da ga plen ne opazi. Tigri se gibljejo tiho in spretno, ker imajo mehke blazinice na podplatih, porasle z dlako, z dolgimi srstmi pa zaznajo vejice in liste, ki se jim morajo izogniti, da ne bi zašumeli in splašili plena. Zadnje noge imajo daljše od prednjih, zato lahko delajo do 8 metrov dolge skoke. Sprednje noge so krajše in debelejše in jim nudijo dobro oporo pri doskoku ali ko z njimi zagrabijo plen. Spredaj ima tudi dolge in upotegljive kremplje. Tiger zelo dobro sliši ob pomoči lijakastih uhljev, ki so zelo gibljivi in ujamejo najtišji zvok. Zelo dobro je razvit tudi voh. Oči ima nameščene spredaj, kar mu omogoča dober globinski vid. Ponoči vidi 6 X bolje kot ljudje. To mu omogoča posebna zgradba očesa. V njem se nahaja posebna odbojna plast znana strokovno kot tapetum lucidum. Ta plast odbija svetlobo nazaj v globino očesa, da jo je več na voljo čutilnim celicam. Čez dan je svetlobe, ki jo prejmejo v oko, veliko, zato bi tigri slabše videli. To pa regulirajo z zoženjem zenice, da pride v oko manj svetlobe. V temi pa zenice na široko odprejo, da zajamejo čim več svetlobe in tako omogočijo odbojni plasti, da pride do izraza. To je tudi tista plast, zaradi katere se tigrom, podobno kot drugim mačkam, svetijo oči, če v temi posvetimo vanje.

Tigri so samotarji. Plen zasledujejo in ga z 8 metrov dolgimi skoki dohitijo. Zagrabijo ga s sprednjimi nogami in usmrtijo z dolgimi podočniki. Kratek obrazni del še poveča moč ugriza. Plenijo jelene, bivole, lose, srne, divje svinje, poljske zajce, ježevce, langurje in makake. Plen zasledujejo tudi v vodo. Najtežji plen, ki ga tiger lahko obvlada, je lahko težak do 900 kg. Naenkrat lahko pojedo do 35 kg mesa, nato se več dni ne prehranjujejo. Z zobmi derači trgajo meso, s hrapavim jezikom pa koščke mesa strgajo s kosti. Vsak tiger na leto upleni od 40 do 70 živali, pleni pa vsakih 5 do 8 dni. Tigri se združujejo le v času parjenja. Po 100 dnevni brejosti samica skoti do 6 mladičev. Skotijo se slepi in nebogljeni, tehtajo približno kilogram. Osamosvojijo se stari leto in pol do dve leti in pol. Mladi tigri se skozi igro urijo in odkrivajo svoje spretnosti, ki jih bodo potrebovali v življenju. Konica samičinega repa, ki se stalno premika, je za mladiče neprecenljiva igrača. Samica pa je zelo potrpežljiva in skrbna mama. Uči in spremlja mladiče, kaže jim kako se zalezuje in ubije plen. Kar pleni samica, to plenijo tudi mladiči, ko odrastejo. Človek običajno ni na tigrovem jedilniku.

Kot vse mačke tudi tigri spijo, ležijo in si negujejo kožuh 20 ur dnevno. V preostanku časa pa lovijo (pretežno ponoči), se sprehajajo, igrajo, se kopajo in hladijo v plitvi vodi in včasih ujamejo tudi kakšno ribo. Tigri v naravi povprečno živijo od 8 do 10 let, v živalskih vrtovih tudi do 26 let. Neprijetna srečanja s človekom tigra praviloma odvračajo od napada. Človeku se raje izognejo, razen starih, onemoglih, lačnih in še nedoraslih živali, ki v sili razmer uplenijo tudi človeka. Legenda pravi, da tiger ne prenese pogleda v človekove oči, zato si domačini v Aziji ob srečanju s tigrom za svoje obraze pritrdijo maske, za katere verjamejo, da jih varujejo pred tigrovim napadom.

Zanimivosti o tigru:
• Tigri, kot vse mačke, imajo glede na velikost telesa največje oči med sesalci.
• Tudi v tigrovem očesu, tako kot v našem, se nahajajo čutilne celice in sicer paličice, ki zaznavajo svetlobo in čepki, ki zaznavajo barve. Razmerje paličic proti čepkom v mačjem očesu je 25 proti 1, medtem ko je v človeškem očesu to razmerje 4 proti 1.
• Tigri lahko vidijo v barvah, vendar so delno barvno slepi. Rdečo barvo vidijo kot zeleno.
• Tigri da vidijo, potrebujejo le šestino od tolikšne količine svetlobe, kot jo potrebuje človek.
• Razširjenost zenice pri tigru sporoča tudi njegovo počutje. Zožena zenica sporoča jezo ali razdraženost, medtem ko široko razprta zenica sporoča ali vzburjenje ali dobro počutje, lahko pa tudi strah.


Zgodovina velikih mačk v ZOO Ljubljana

Sibirski tiger (Panthera tigris altaica)
Že leta 1990 so v Živalskem vrtu Ljubljana živeli trije sibirski tigri, en samec in dve samici. Od starosti so vsi poginili do leta 1996. Januarja 1996 smo iz ZOO Östnabruck v Nemčiji pripeljali dva sibirska tigra, brata in sestro, Bena in Ajdo, stara dobro leto, saj sta se skotila 1. decembra 1994. Nastanili smo ju v starem ''zverinjaku'' nasproti azijskega slona. Zanju smo še istega leta pričeli z gradnjo nove ograde, kamor smo ju preselili konec septembra leta 1997. Ben in Ajda sta v novi ogradi dočakala visoko starost, Ajda je poginila novembra 2010, Ben pa decembra 2011. V ZOO Ljubljana smo vseskozi želeli pridobiti mlad par, primeren za razmnoževanje. Dogovarjali smo se s koordinatorko za sibirske tigre znotraj Evropske zveze živalskih vrtov in akvarijev (EAZA), ki je zaposlena v Londonskem živalskem vrtu. Po nekaj letnem čakanju nam je poslala priporočila za mladega samca in samico, ki si gensko nista sorodna in sta primerna za razmnoževanje.

Samca bomo pripeljali iz Sosto ZOO na Madžarskem, kjer se je skotil leta 2012. Samico pa bomo pripeljali iz živalskega vrta Magdeburg, kjer se je skotila leta 2011. V sredini junija smo novo samico obiskali v Nemčiji in se pogovarjali z njenim oskrbnikom. Je živahna, malo debelušna in igriva mlada tigrica. Trenutno živi z mamo in sestro skupaj v isti ogradi. Stara ograda za tigre, ki je bila zgrajena leta 1997 ne dosega več današnjih mednarodnih standardov za tigre, zato smo se odločili, da ob pomoči sponzorja življenjske zavarovalnice NLB Vita in lastnika MOL, zgradimo novo ogrado, ki se bo nahajala za starim ''zverinjakom'', kjer so sprva bivali tigri. Stari ''zverinjak'' je bil zgrajen okoli leta 1970 in kot tak danes zelo zastarel. Ob tej priložnosti ga bomo dve tretjini podrli in na tem prostoru pripravili osrednji prostor za obiskovalce za opazovanje novih sibirskih tigrov v novo zgrajeni ogradi. Za osrednjim prostorom bomo zgradili dve veliki ogradi, ki ju bo možno tudi združevati. V ogradi bo notranji prostor, naravni gozd in mokrišče. Tigra bomo lahko opazovali iz osrednjega območja, skozi gozd in na mokrišče.
Mlad par sibirskih tigrov bo v ZOO Ljubljana pripotoval konec meseca avgusta 2013.

Lev (Panthera leo)
Leva Boy in Simba sta k nam prišla junija leta 1996 iz ZOO Karlsruhe v Nemčiji, kjer sta se skotila 17. avgusta 1994. Skupaj sta živela v starem ''zverinjaku'', v katerem pa smo jima povečali zunanji prostor. Oktobra leta 2011 je poginil lev Boy po težki operaciji kompliciranega zloma nadlahtnice v predelu komolca. Po dolgotrajni sicer uspešni ortopedski operaciji, se žal ni zbudi iz narkoze. Levinja Simba je imela leta 2010 raka na maternici in v letu 2011 in 2012 težave z očesom. Vsakič smo jo uspešno operirali. Junija 2013 se ji je zdravstveno stanje ponovno poslabšalo. Zaradi slabega počutja smo jo natančno pregledali z ultrazvokom. Veterinarji so ugotovili, da so se ji na pljučih razrasle neoperabilne metastaze, zato smo se odločili, da jo uspavamo. Boy in Simba bi v naravi preživela 10 ali celo manj let. Pri nas pa sta dočakala 15 in 19 let.

Perzijski leopard (Panthera pardus saxicolor)
Od leta 1998 v ZOO Ljubljana gojimo tudi redke in ogrožene perzijske leoparde. Leta 1998 je iz ZOO Bojnice k nam prišel Barni, ki se je skotil 18. avgusta 1995. Leta 2001 se mu je pridružila samica Akira, ki se je rodila 27. 3. 2000 v ZOO Hannover v Nemčiji. Leta 2006 je mednarodni koordinator za to vrsto z novimi genetskimi analizami ugotovil, da genetsko nista skladen par, zato smo jo oddali v ZOO Jeruzalem. Še istega leta smo iz ZOO Jihlava na Češkem pripeljali mlado samico Širin, rojeno 8. 6. 2005. Z Barnijem sta se takoj razumela, se uspešno parila in avgusta 2009 je Širin skotila tri mladiče, od katerih sta dva samca preživela. Leta 2011 smo ju oddali v ZOO Valcobra na severu Italije. Perzijski leopardi vseskozi prebivajo v starem ''zverinjaku''. Planiramo, da bomo v letu 2014 zgradili tudi novo domovanje za perzijske leoparde in dokončno podrli 43 let stari in danes seveda močno zastareli zverinjak.

Puma (Puma concolor)
Od leta 1990 je v ZOO Ljubljana prebivala puma Betka, ki je k nam prišla iz ZOO Ostrava na Poljskem, kjer se je skotila leta 1987. Poginila je septembra 2005, stara 18 let. Od leta 2001 je skupaj z Betko živel samec Bend, ki se je skotil 15. 8. 1993 v ZOO Wroclaw. Poginil je decembra 2010, star 17 let. Oba sta prebivala v starem ''zverinjaku'' do pozne starosti samica 18 let in samec 17 let.

Ris (Lynx lynx)
V starem ''zverinjaku'' sta prebivala tudi 2 risja samca, ki sta se rodila leta 1986. Leta 1991 sta se jima pridružila še 2 samca in ena samica, vsi letnik rojstva 1990, iz ZOO Osijek, ko se je začela vojna na Hrvaškem. Leta 1995 smo jim uredili novo domovanje v zgornjem delu vrta. Ograda v naravnem gozdu je ena največjih in najlepših ograd za rise v Evropi. V njej je do pozne starosti živelo pet risov. Ris Castor je poginil star 18 let, ris Poluks star 21 let, ris Baron star 12 let, ris Cezar star 9 let in risinja Venera stara 20 let. Ko so zaradi starosti poginili, smo pridobili mlad par. Leta 2010 je tri leta star samec pripotoval iz Szeged ZOO-ja na Madžarskem, tri dni za njim pa še leto dni stara samica iz ZOO Chemnitz v Nemčiji. Takoj sta se odlično ujela in začela raziskovati veliko prenovljeno ogrado v naravnem gozdu našega vrta, ki za strokovnjake iz tujine velja za eno najlepših ograd za rise v Evropi.

Gepard (Acinonyx jubatus)
Prvič v zgodovini ZOO Ljubljana smo junija letos pripeljali dva geparda. Slabi dve leti stara brat in sestra iz istega legla, z imenom Sven in Svea, sta pripotovala iz živalskega vrta Djurpark Boras na Švedskem. Zanju smo se odločili, saj te vrste doslej še nikoli nismo prikazovali. Gepardi slovijo kot najhitrejše štirinožne živali, kar jim omogoča izjemen ustroj telesa. So mačke, ki pa zelo spominjajo na najhitrejšo pasmo psov – hrte. Poleg tega je gepard zelo karizmatična žival, ki je zanimiva vsem generacijam obiskovalcev. Zanju smo preuredili ogrado za tigre, saj je po novejših standardih višina ograje za tigre prenizka, za geparde pa je primerna. Dodali pa smo ''dnevno sobo'' in notranji prostor za ločevanje, saj v zimskem času gepardi za razliko od sibirskih tigrov, potrebujejo dodatno ogrevanje.

Tigri in vraževerje!
• Kožuh
Progasto obarvana koža in dlaka prikrije tigra pred plenom v naravnem okolju. Vraže pravijo, da pripravki iz tigrove kože pomagajo pri zdravljenju duševnih bolezni.
• Rep
S pomočjo repa tiger lažje lovi ravnotežje pri hitrem teku, ko spreminja smer gibanja. Rep je dolg do 99 cm.
Vraže pravijo, da pripravki iz tigrovega repa  pomagajo pri zdravljenju kožnih bolezni.
• Čutila
Tiger zelo dobro vidi, sliši in voha. Z dolgimi brki zaznava ovire v okolici predvsem v mraku in ponoči.
Vraže pravijo, da pripravki iz tigrovih brkov pomagajo pri zdravljenju zobobola.
• Možgani
Informacije iz čutil, s katerimi tiger zaznava, se prenesejo v njegove možgane, kjer se analizirajo, da tiger pravilno reagira na dražljaje iz okolja. Vraže pravijo, da pripravki iz tigrovih možganov pomagajo pri zdravljenju lenobe in kožnih bolezni.
• Zversko zobovje
Obrazni del lobanje je kratek, kar poveča moč čeljusti, ko z zverskim zobovjem zgrabi plen. Vraže pravijo, da pripravki iz tigrovih zob pomagajo pri zdravljenju astme, stekline in bolečin v penisu.
• Srce
Tigrovo srce je majhno v primerjavi s telesom, zato tigri niso vzdržljivi. 20 ur dnevno ležijo in počivajo ali spijo. Dejavni so le 4 ure. Vraže pravijo, da pripravki iz tigrove krvi pomagajo pri izgradnji močnega telesa.
• Podkožna maščoba
Plast podkožne maščobe in zrak, ki se ujame v gosti kožuh sta dobra toplotna izolatorja, ki tigra varujeta pred mrazom. Vraže pravijo, da pripravki iz tigrove maščobe pomagajo proti bruhanju ter pri zdravljenju pasjih ugrizov, krvavitev, hemeroidih in temencih pri otrocih.
• Kosti
Tigrove kosti so močne in prožne, prilagojene za tek in dolge skoke. Vraže pravijo, da pripravki iz tigrovih kosti pomagajo za povečanje spolne moči.
• Žolčnik
V tigrovem žolčniku se skladišči žolč, ki nastaja v jetrih. Žolč pomaga tigru pri prebavi maščob v prebavilih. 
Vraže pravijo, da pripravki iz tigrovega žolča pomagajo pri zdravljenju vedenjskih motenj pri otrocih.
• ???
Tiger vse telesne dele nujno potrebuje za preživetje. Znanstveniki so dokazali, da tigrovi telesni deli nimajo posebnih zdravilnih učinkov. Tradicionalna kitajska medicina je leta 1996 umaknila telesne dele tigra iz svoje liste legalnih zdravil. Zaradi zgoraj navedenih vraž, ljudje že stoletja preganjajo tigra, ker verjamejo, da se bodo dobre telesne lastnosti tigra, z uživanjem njegovih delov, prenesle na ljudi. Poleg krčenja njegovega življenjskega prostora je to eden od poglavitnih razlogov, zakaj je tiger v zadnjih 30 letih na robu preživetja.

Ohranimo tigra
Tigri živijo na našem planetu že več kot 2 milijona let. Še v 19. stoletju je živelo v Aziji in vzhodnem delu Evrope okoli 100.000 tigrov, 9 različnih podvrst. Znanstveniki so potrdili, da danes živi le še od 3.800 do 5.210 tigrov v majhnih in izoliranih populacijah. V zadnjih 70. letih so v naravi izumrle 3 podvrste tigrov, južnokitajski tiger pa je na robu izumrtja. Balijski tiger je bil iztrebljen v 40. letih, kaspijski tiger v 70. letih in javanski tiger v 80. letih prejšnjega stoletja.  Za južnokitajskega tigra ne vemo ali sploh še živi! Sibirski tigri živijo v gozdu zmernega pasu v pokrajini Amur, med Kitajsko, Rusijo in Mongolijo. Sibirski tiger je največja podvrsta tigra in hkrati največja mačka. Tehtajo lahko do 400 kg.

Kaj ogroža tigre?
Tigrov je vedno manj ker človek uničuje njihovo življenjsko okolje, zato mu primanjkuje  plena, s človekom tekmuje za hrano, človek ga lovi zaradi kože in drugih delov, ki jih ljudje uporabljajo v tradicionalni azijski medicini in tradiciji (npr. obredne noše). Prepovedana trgovina z ogroženimi živalskimi vrstami je tretja najbolj donosna trgovina na svetu, uvršča se takoj za ilegalno trgovino z drogami in orožjem. V tej trgovini se letno obrne 6 biljard ameriških dolarjev. Med leti 1875 in 1925 so samo zaradi športnega lova v Indiji ubili 57.000 tigrov. V 50 letih so pobili 10 krat več tigrov, kot jih danes sploh še živi v naravi. Leta 1997 je Londonska zveza živalskih vrtov in Global Tiger Patrol ustanovila organizacijo ''21. stoletje tigra'', ki si prizadeva ohraniti tigre v naravnem okolju. Leta 2003 se je tem prizadevanjem pridružila Evropska zveza živalskih vrtov in akvarijev in tudi Živalski vrt Ljubljana.

tekst in foto: Živalski vrt Ljubljana
www.zoo-ljubljana.si
Nazaj