Dežela pridnih: NASILJE, KI NAPIHUJE IN POVEZUJE

Dežela pridnih: NASILJE, KI NAPIHUJE IN POVEZUJE
Gostji: dr. Jasna Podreka in dr. Mateja Ratej
Vodi: Kristina Božič
Sreda, 15. 1., ob 19.30 
Klub Mladinsko/Bar Publika, vstop prost

Hkrati s tem, ko se krepi negotovost življenj, glave znova dvigujejo nazadnjaške ideje o ureditvi družbe in delitvi vlog. Najstarejša in največja skupina diskriminiranih v patriarhalnih družbah so ženske. Danes nekatere prostodušno prevzemajo tradicionalno vlogo in zahtevajo omejitve svojih pravic. Na drugi strani pa različne skupine tudi ljudomrznost do soljudi gradijo na konservativnih idejah o nujni zaščiti šibkih žensk, ki ostajajo glavne krivke za nepopolno družbo – in preslano juho. O tem, kam nas vodijo družbeni trendi in kako jih razumeti, se bomo pogovarjale_i s sociologinjo Jasno Podreka in zgodovinarko Matejo Ratej. Zakaj individualizirane, hiperpotrošniške družbe udobja cvetijo na idejah o nadvladi sočloveka?

Jasna Podreka je sociologinja, zaposlena na ljubljanski Filozofski fakulteti. Svoje terensko raziskovanje in akademsko delo posveča vprašanju nasilnih odnosov v družbi, predvsem diskriminaciji žensk, ter femicidu in nasilju v družini, v intimnopartnerskih zvezah, v javnem prostoru in politiki. Je avtorica pionirske študije o femicidu v Sloveniji in znanstvene monografije Bila si tisto, kar je molčalo: Intimnopartnerski umori žensk v Sloveniji. 

Mateja Ratej je zgodovinarka, zaposlena na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU. Raziskovalno se osredotoča na mentalitete in družbene fenomene med svetovnima vojnama. Je avtorica več znanstvenih monografij, med njimi politične biografije Antona Korošca Triumfator ter historično-antropoloških študij o hitlerizmu med štajerskimi Slovenci Svastika na pokopališkem zidu in ženskem nasilju v štajerskih kočarskih družinah Rožengrunt. Ob osemdesetletnici konca druge svetovne vojne bo izšla njena monografija Foltrefer, ki govori o instinktu preživetja v Mariboru v štiridesetih letih 20. stoletja. 

Več informacij: www.mladinsko.com

Foto: Nada Žgank in osebni arhiv