Leja Jurišić: Rdeči gozd

Leja Jurišić: Rdeči gozd
V sodelovanju z Anamario Bagarić, Urško Centa, Žiganom Krajnčanom, Gašperjem Kunškom, Kristýno Šajtošovo in Veroniko Valdés; Petro Veber in Eduardom Raonom
14. in 15. december 2022 ob 20. uri
Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana
Dolžina predstave: 75'

Vabljeni na premierno uprizoritev plesne predstave Leje Jurišić v sodelovanju z Anamario Bagarić, Urško Centa, Žiganom Krajnčanom, Gašperjem Kunškom, Kristýno Šajtošovo in Veroniko Valdés ter Petro Veber in Eduardom Raonom, 14. in 15. decembra 2022 ob 20. uri v SMEEL.

Ljudje posegamo v gozd, a je tudi moč gozda, da oblikuje ljudi, neizogibna, pravi Leja Jurišić o konceptualnih vzgibih, ki so botrovali nastanku predstave Rdeči gozd. V gozd si gremo celit rane, v gozdu rane nastanejo, tišina gozda ni nenasilna, glasnost sveta prav tako ne. Gozd je mističen, fantastičen, nevaren, divji, močan, povzdignjen, osamljen, idiličen … je rastlinsko in živalsko kraljestvo, prostor za odmik ali hrepenenje, a tudi prostor izkoriščanja in uničenja. Gozd je kraj samote, prepletenosti, zdravljenja, regresije, vzvišenosti, spontane rasti in propadanja. Poskus izstopa iz vsakdanjih realnosti kapitalizma in njegovih ideoloških ter materialnih katastrof, ki bi mu sledil počitek v gozdu, se izkaže za iluzijo: “Vsak lik, ki je poslan v gozd, ga ima za pomembno oviro. Kljub temu, da gozd ni nikoli premagan, mora lik še vedno potovati skozenj. Med porazom in uspehom je vedno gozd. Pravzaprav je šele gozd tisti, ki omogoča uspeh lika.” povzema Jurišić Erico Spelman. 

Z Rdečim gozdom se sooča šest plesalk in plesalcev, koreografinj in koreografov: Anamaria Bagarić, Urška Centa, Žigan Krajnčan, Gašper Kunšek, Kristýna Šajtošová in Veronika Valdés. Nastal je omnibus soočanj z gozdom, individualnih vstopanj vanj, ki s seboj nosijo duh bodočih kostruktivnih kolektivnih akcij. Te zahtevajo močne in občutljive posameznike, kajti gozd je kompleksen, ves obup in gnus pa je treba dvigniti k soncu, treba ju je potencirati in obsijati, da bi se naslajanje nad katastrofo končno prekinilo. Človeški gozd je polje praznih, potrošniško naravnanih signalov, puhlih političnih pamfletov in obljub. To je tudi polje sprejemanja le-teh, sodelovanje v koreografiji lastnega uničenja. A ne nenadnega, kajti človeški gozd deluje kontinuirano, po principu nepresahljivega kapljanja in požiranja. Sprejemljivost groze se tam napaja iz lastnega užitka v grozi, vse to zato, da bi se utišalo občutljivost, dojemljivost in ranljivost ter povzdignilo lažno vzdržljivost. Rdeči gozd pa jih ne utiša, ampak izreče dobrodošlico njihovemu sijaju in konstruktivni potencialnosti, kjer snujemo, kako vzdržati intenzivnost sveta. Rdeči gozd skuša vzpostaviti razmere, kjer konvencionalni družbeni dogovori, ki so najpogosteje tudi družbeni dogovori destrukcije, izgubijo čar naslade, hipnega užitka in nezadostnosti, ki mu sledi.  Zato iz človeškega v Rdeči gozd.

Ideja in koreografija: Leja Jurišić; soavtorstvo in izvedba: Anamaria Bagarić, Urška Centa, Žigan Krajnčan, Gašper Kunšek, Kristýna  Šajtošová, Veronika Valdés; scenografija, luč, kostumi, fotografije: Petra Veber; avtor glasbe: Eduardo Raon; tehnični direktor: Igor Remeta; producent: Žiga Predan; produkcija: Pekinpah

Vstopnice:  10 € / 7 €
Rezervacija vstopnic: info@bunker.si

Foto: Petra Veber