REALNOST
Znanstvenofantastični humoristični film Realnost je v Sloveniji nastal v trenutku, ko so nekdanjo slavo znanstvene fantastike v svetu nadomestile računalniško sproducirane fantazijske sage, pretežno namenjene mladim. Celovečerni prvenec režiserke Dafne Jemeršič, ki se v različnih profesionalnih vlogah že dolgo ukvarja z gledališčem, televizijo in filmom, pošlje dva brezdomca na Luno, kjer naj bi sodelovala v filmskem eksperimentu.
Kot je komičen sam film, je bila na tiskovni konferenci humorno in sproščeno razpoložena tudi številna filmska ekipa, ki je med drugim povedala, da končne različice filma pred festivalsko premiero ni videl še nihče od njih. Realnost je nastajala več let in je stalno doživljala preobrazbe, pri projektu pa je sodelovalo približno stopetdeset ljudi, pretežno poklicnih in amaterskih igralcev, med katerimi so tudi nekateri protagonisti mlajše slovenske rock scene. Med ostalimi soustvarjalci filma velja izpostaviti enega od dveh direktorjev fotografije, režiserkinega brata Vena Jemeršiča, ki za slovensko komercialno televizijo snema aktualno humoristično nanizanko Lepo je biti sosed.
Vsebina filma se, kot že naslov pove, ukvarja z opredelitvijo naše vsakdanje stvarnosti, ki je v času eksploatacije informacijskih tehnologij in znanstvenega napredka postala pojem, ob katerem se hote ali nehote ustavljamo vse bolj pogosto. Režiserka je na vprašanje, kaj naj bi počeli Slovenci na Luni, iskrivo odgovorila, da se z vesoljskimi programi že ukvarja Evropska Unija in da zatorej ni nič čudnega, če o tem razmišljamo tudi Slovenci. Poleg realnosti pa film samoreflektivno tematizira tudi ustvarjanje filma kot takega.
PREHOD
Prehod je na Festivalu slovenskega filma, za filmom Pokrajina Št.2, že drugi žanrski film, kakršnih v zadnjih letih nismo vajeni s strani slovenskih filmskih ustvarjalcev. Gre za (para)psihološki triler, ki spaja teme kot ljubezen, umetnost, kriminal ter podtalni svet marginalnih človeških združb. Zgodba filma je pred poldrugim desetletjem nastala pod peresom Vladimira Nardina, dogaja pa se v Ljubljani in v Trstu. Poleg Nardina sta pri nastanku scenarija sodelovala še režiser filma Boris Palčič in pokojni Franci Slak. Prav njemu je film tudi posvečen.
Režiser Boris Palčič je povedal, da je k projektu pristopil šele v lanskem novembru, ko so mu predstavili scenarij, prva klapa filma pa je nato padla konec januarja 2008. Devetčlanska zasedba je na novinarski konferenci izrazila zadovoljstvo spričo dejstva, da jim je uspelo film posneti in zaključiti v tako kratkem času, zasluge pa so pripisali predvsem kakovostni predhodni pripravi, ki je trajala več let, ter pri tem izpostavila Francija Slaka, ki se je za zgodbo Nardinove knjige ogrel samoiniciativno.
Igralec Jure Ivanušič je tako stopil v vlogo slikarja, zakoreninjenega v dveh svetovih: v kaotičnem svetu umetnosti in v svetu vsakdanjih odgovornosti in medčloveških komunikacij. Na konferenci pa je kot ključno premiso filma poudaril manipulacijo z mislimi in življenji drugih. Tovrstno psihološko manipulacijo v Prehod vpelje skrivnostna organizacija ZOM, s katero so povezani tudi nepojasnjeni umori in samomori. Direktor fotografije Radovan Čok je dejal, da sta s Francijem Slakom načrtovala vzdušje klasičnega filma noir, na kar pa namiguje tudi mračna vsebina filma.
VUČKO
Vučko oziroma njegov scenarist in režiser Matevž Luzar, je eden od petih študentov iz vsega sveta, ki so s svojimi filmi postali letošnji nominiranci za študentskega oskarja. Luzar, nekdanji študent teologije, je z Vučkom opravil svojo diplomsko nalogo v letniku 2006/07, za katerega Miran Zupanič, profesor in mentor pri omenjenem filmu, zatrjuje, da je ena najbolj plodnih in kakovostnih generacij, kar jih je imel slovenski filmski podmladek. Slovenski filmski študentje naj bi v zadnjih letih prejeli kar okrog 40 mednarodnih nagrad, tako v študentskih kot v profesionalnih sekcijah.
Pri filmu in na konferenci je bil prisoten tudi Simon Tanšek, ki je vlogo direktorja fotografije prevzel že pri dveh uspešnih slovenskih filmih: V leru in Odgrobadogroba. Z Luzarjem je prišel v stik že pri enem njegovih prejšnjih kratkih filmov, med drugim sta se ujela tudi zato, ker sta oba Zasavca. Kratek, dvaindvajsetminutni igrani film se torej dotakne dveh vzporednih tem: počasnega in osamljenega upokojenskega življenja ter religije, oz. če smo bolj natančni mormonske vere in njenih misionarjev, ki so prisotni tudi v Sloveniji. Upokojencu Zdravku je umrla žena, sam in osamljen pa si pri sosedi sposodi psa Vučka, ki mu kmalu uide. Ko v stanovanju razmišlja, kako naj o tem pove sosedi, na njegova vrata potrkata dva mormona. In kot je poudaril zgovorni Luzar, v Ameriki velja rek, da tistega, česar ne najdeta CIA ali FBI, zagotovo najdejo mormoni.
Žiga Valetič za 11. FSF
Znanstvenofantastični humoristični film Realnost je v Sloveniji nastal v trenutku, ko so nekdanjo slavo znanstvene fantastike v svetu nadomestile računalniško sproducirane fantazijske sage, pretežno namenjene mladim. Celovečerni prvenec režiserke Dafne Jemeršič, ki se v različnih profesionalnih vlogah že dolgo ukvarja z gledališčem, televizijo in filmom, pošlje dva brezdomca na Luno, kjer naj bi sodelovala v filmskem eksperimentu.
Kot je komičen sam film, je bila na tiskovni konferenci humorno in sproščeno razpoložena tudi številna filmska ekipa, ki je med drugim povedala, da končne različice filma pred festivalsko premiero ni videl še nihče od njih. Realnost je nastajala več let in je stalno doživljala preobrazbe, pri projektu pa je sodelovalo približno stopetdeset ljudi, pretežno poklicnih in amaterskih igralcev, med katerimi so tudi nekateri protagonisti mlajše slovenske rock scene. Med ostalimi soustvarjalci filma velja izpostaviti enega od dveh direktorjev fotografije, režiserkinega brata Vena Jemeršiča, ki za slovensko komercialno televizijo snema aktualno humoristično nanizanko Lepo je biti sosed.
Vsebina filma se, kot že naslov pove, ukvarja z opredelitvijo naše vsakdanje stvarnosti, ki je v času eksploatacije informacijskih tehnologij in znanstvenega napredka postala pojem, ob katerem se hote ali nehote ustavljamo vse bolj pogosto. Režiserka je na vprašanje, kaj naj bi počeli Slovenci na Luni, iskrivo odgovorila, da se z vesoljskimi programi že ukvarja Evropska Unija in da zatorej ni nič čudnega, če o tem razmišljamo tudi Slovenci. Poleg realnosti pa film samoreflektivno tematizira tudi ustvarjanje filma kot takega.
PREHOD
Prehod je na Festivalu slovenskega filma, za filmom Pokrajina Št.2, že drugi žanrski film, kakršnih v zadnjih letih nismo vajeni s strani slovenskih filmskih ustvarjalcev. Gre za (para)psihološki triler, ki spaja teme kot ljubezen, umetnost, kriminal ter podtalni svet marginalnih človeških združb. Zgodba filma je pred poldrugim desetletjem nastala pod peresom Vladimira Nardina, dogaja pa se v Ljubljani in v Trstu. Poleg Nardina sta pri nastanku scenarija sodelovala še režiser filma Boris Palčič in pokojni Franci Slak. Prav njemu je film tudi posvečen.
Režiser Boris Palčič je povedal, da je k projektu pristopil šele v lanskem novembru, ko so mu predstavili scenarij, prva klapa filma pa je nato padla konec januarja 2008. Devetčlanska zasedba je na novinarski konferenci izrazila zadovoljstvo spričo dejstva, da jim je uspelo film posneti in zaključiti v tako kratkem času, zasluge pa so pripisali predvsem kakovostni predhodni pripravi, ki je trajala več let, ter pri tem izpostavila Francija Slaka, ki se je za zgodbo Nardinove knjige ogrel samoiniciativno.
Igralec Jure Ivanušič je tako stopil v vlogo slikarja, zakoreninjenega v dveh svetovih: v kaotičnem svetu umetnosti in v svetu vsakdanjih odgovornosti in medčloveških komunikacij. Na konferenci pa je kot ključno premiso filma poudaril manipulacijo z mislimi in življenji drugih. Tovrstno psihološko manipulacijo v Prehod vpelje skrivnostna organizacija ZOM, s katero so povezani tudi nepojasnjeni umori in samomori. Direktor fotografije Radovan Čok je dejal, da sta s Francijem Slakom načrtovala vzdušje klasičnega filma noir, na kar pa namiguje tudi mračna vsebina filma.
VUČKO
Vučko oziroma njegov scenarist in režiser Matevž Luzar, je eden od petih študentov iz vsega sveta, ki so s svojimi filmi postali letošnji nominiranci za študentskega oskarja. Luzar, nekdanji študent teologije, je z Vučkom opravil svojo diplomsko nalogo v letniku 2006/07, za katerega Miran Zupanič, profesor in mentor pri omenjenem filmu, zatrjuje, da je ena najbolj plodnih in kakovostnih generacij, kar jih je imel slovenski filmski podmladek. Slovenski filmski študentje naj bi v zadnjih letih prejeli kar okrog 40 mednarodnih nagrad, tako v študentskih kot v profesionalnih sekcijah.
Pri filmu in na konferenci je bil prisoten tudi Simon Tanšek, ki je vlogo direktorja fotografije prevzel že pri dveh uspešnih slovenskih filmih: V leru in Odgrobadogroba. Z Luzarjem je prišel v stik že pri enem njegovih prejšnjih kratkih filmov, med drugim sta se ujela tudi zato, ker sta oba Zasavca. Kratek, dvaindvajsetminutni igrani film se torej dotakne dveh vzporednih tem: počasnega in osamljenega upokojenskega življenja ter religije, oz. če smo bolj natančni mormonske vere in njenih misionarjev, ki so prisotni tudi v Sloveniji. Upokojencu Zdravku je umrla žena, sam in osamljen pa si pri sosedi sposodi psa Vučka, ki mu kmalu uide. Ko v stanovanju razmišlja, kako naj o tem pove sosedi, na njegova vrata potrkata dva mormona. In kot je poudaril zgovorni Luzar, v Ameriki velja rek, da tistega, česar ne najdeta CIA ali FBI, zagotovo najdejo mormoni.
Žiga Valetič za 11. FSF
