V Lajfu so tipični najstniški problemi predstavljeni na enkraten in neponovljiv način, kot so nastopili v dveh celjskih družinah. Predvsem pa so uprizorjeni na krilih humorja, duhovitosti in komike, ki prežemajo vse situacije. Predstavljeni so na kar najboljši način, po katerem se izkaže, da starši niso samo takšni, kot jih vidijo njihovi otroci, prav tako pa tudi otroci niso  samo takšni, kot jih vidijo ali si jih želijo videti njihovi starši. To pa je pomembneje od tega, da najstnikov v filmu ne igrajo pravi najstniki. V kontekstu letošnjega festivala je Lajf tudi eden redkih filmov, če ne celo edini, ki se odlikuje s humorjem, s humorjem v pomenu esprita, se pravi duhovitosti, se pravi duha.  

Zdenko Vrdlovec, predsednik žirije


OBRAZLOŽITVE NAGRAD VESNA STROKOVNE ŽIRIJE 11. FESTIVALA SLOVENSKEGA FILMA

Nagrada  vesna za najboljši celovečerni film - Pokrajina št.2
Film Pokrajina št. 2 je prepričljiva in sodobna žanrska upodobitev še vedno aktualne in boleče tematike iz naše polpretekle zgodovine, ki dosega visoke produkcijske standarde, kakršni so sicer značilni za bolj razvite kinematografije.

Nagrada vesna za najboljši kratki film - Vem, Jan Cvitkovič
Jan Cvitkovič v filmu Vem skonstruira malo mojstrovino, ki dekonstruira vsak konvencionalni pogled na film kot golo pripovedovanje zaključene zgodbe. Film prerašča v odprto metaforo, ki kot japonski haiku zadene na ravni čiste podobe, ki v sebi nosi vse in nič. Šus v glavo.

Nagrada vesna  za najboljšo režijo - Vinko Möderndorfer, Pokrajina št.2
Režiser Vinko Möderndorfer spretno in trezno poveže vse elemente filma v intenzivno in prepričljivo celoto. Gledalca vodi in vpleta v zgodbo, ustvari izjemno atmosfero in celo plejado izvrstnih likov, odlično režira tako prizore seksa kot krvave umore. Ne kopiči kadrov brez potrebe, ohranja potrebno distanco in kaže veliko disciplino ter režijski talent.

Nagrada vesna za najboljši scenarij -  Metod Pevec in Feri Lainšček, Hit poletja
Televizijski igrani film Hit poletja postavlja nove standarde TV produkcije. Avtorja scenarija se že na začetku dobro zavedata omejitev in okvirov, v katerih bo film nastal. Napišeta scenarij, ki ga med realizacijo ne bodo uničile okoliščine. Preprosta, a povsem verjetna zgodba pove veliko o ljudeh, našem času in prostoru na sproščen in všečen način.

Nagrada vesna za najboljšo glavno žensko vlogo - Marjuta Slamič, Za vedno
Pritajen upor. Strah. Brezup. Težke besede. Ogromno besed. Nobenega spektakla. Nobenega glamurja. Ena dolga noč. Marjuta Slamič nas v filmu Za vedno z zadržano igro prepriča, da je vse res. Ali pa tudi ne.

Nagrada vesna za najboljšo glavno moško vlogo - Evgen Car, Vučko
Redki so filmi, v katerem se igralci lahko res razživijo in oblikujejo celovite vloge. Še redkeje se to zgodi v kratkem filmu. Vloga osamljenega, dobrodušno sitnega upokojenca v filmu Vučko je odigrana z briljantno dovršenostjo in se nas globoko dotakne. Čeprav smo z njim le dvajset minut, bo ostal z nami še dolgo. Evgen Car. Car.

Nagrada vesna za najboljšo stransko žensko vlogo - Maja Martina Merljak, Pokrajina št.2
Ob prizorih spolnosti v slovenskih filmih je pogosto nerodno tako igralcem kot gledalcem. Tokrat ne. Lik Maje Martine Merljak v popolnosti zaživi prvi trenutek, ko se pojavi na platnu. Vse je jasno. Neverjetna sproščenost, ki jo zmorejo le redki. Seks vedno vžge. Če vžge.

Nagrada vesna za najboljšo stransko moško vlogo - Bojan Emeršič, Hit poletja
Živčen, siten, poskakujoč, debelušen, glasen, gobezdav, izmuzljiv, nastopaški, samovšečen, brez okusa, hinavski, precej nesposoben in nekoliko zabit. A dobrodušen. Lik, ki ga moraš imeti rad. Bojan Emeršič preseže svojo podobo televizijskega zvezdnika in nas ponovno spomni, kako dober igralec je.

Nagrada vesna za posebne dosežke - Mala Apokalipsa, Alvaro Petricig
Z izvirnim estetskim pristopom tako v sliki kot zvoku  dokumentarni film preseže meje žanra, pridobi poetične razsežnosti in pove mnogo več, kot da zgolj dokumentarno govori o tem, kako je umrla neka vas. Film Mala apokalipsa Alvara Petriciga je v vseh pogledih nekaj posebnega. Zato nagrada za posebne dosežke.

Nagrada vesna za najboljšo montažo - Jurij Moškon, Za vedno
Izrazito komorna zasnova filma Za vedno je za montažerja velik izziv. Jurij Moškon  z rezi ne vsiljuje lažnega ritma, ne vzpostavlja umetne napetosti, ampak s primerno ritmiko zgradi čas in prostor pripovedi.

Nagrada vesna za najboljšo scenografijo - Duško Milavec, Pokrajina št.2
Produkcijske razmere v slovenski kinematografiji pogosto najbolj tepejo prav scenografski sektor. Dobri producenti se zavedajo, da je scenografija bistven element. Pravi človek na pravem mestu preseže omejitve in ustvari primerne prostore filma. Duško Milavec je s svojim estetskim čutom, avtorsko zavzetostjo, obrtnim znanjem in nenazadnje izborom sodelavcev pravi človek na pravem mestu. Pravi scenograf.

Nagrada vesna za najboljši animirani film - Čikorija an` kafe, Dušan Kastelic
Vsekakor eden nespornih vrhuncev festivala, eden največjih dosežkov slovenske animacije in kratkega filma sploh. Z neverjetno natančnostjo in občutkom pove preprosto zgodbo, polno grenko sladke resnice. Z uporabo najmodernejše tehnike animacije se brez sramu postavi ob bok največjim in najbogatejšim studijem. Iz njegovega vrhunskega filma čikorja zadiši kot kafe. V imenu gledalcev se tudi mi zahvaljujemo avtorjevi soprogi za večletno potrpežljivost.

Nagrada vesna za najboljšo masko - Alenka Nahtigal, Sonja
Slovenskemu filmu manjka žanrske raznolikosti. Televizijski srednjemetražni film  Sonja je tako dobrodošla posebnost. Bizarni liki Milana Kleča in Janeza Burgerja dobijo s kreacijo maske Alenke Nahtigal živo, strašljivo podobo.

Nagrada vesna za najboljšo fotografijo - Dušan Joksimović, Pokrajina št.2
Pravo razmerje med vsemi elementi dobre filmske fotografije. Dušan Joksimovič z izrezi, kompozicijo, gibanjem kamere, izborom barv in osvetlitve izniči pogosto tako očitno mejo med režijo in fotografijo in s tem soustvari estetsko celovito filmsko delo.

Nagrada vesna za najboljšo glasbo - Borut Kržišnik, Pokrajina št.2
Nevsiljiva glasba Boruta Kržišnika obogati film Pokrajina št.2 z nenavadno atmosfero in intenzivnostjo, vstopa na pravih mestih in stalno ohranja primeren nivo. Gledalec si ob odhodu iz dvorane pač ne požvižgava teme iz filma. In prav je tako.


ODLOČITEV STOPOVE ŽIRIJE NA 11. FESTIVALU SLOVENSKEGA FILMA V PORTOROŽU

Revija Stop je podelila nagradi Stopova igralka in Stopov igralec  leta 2008 za igralska dosežka na 11. festivalu slovenskega filma. Od 16. oktobra do 21. oktobra 2008 si je žirija  ogledala devet celovečernih igranih filmov: Pokrajina št. 2, Hit poletja, Morje v času mrka, Videvanje Van Gogha, Nikoli nisva šla v Benetke, Realnost, Lajf, Za vedno in Prehod.

Žirija  - v sestavi Maja Weiss, režiserka, scenaristka in producentka kot predsednica,  snemalec, režiser, scenarist in profesor Karpo Godina in Miha Brun, novinar in publicist, kot člana - je sklenila:
Da je STOPOV IGRALEC LETA 2008  RENATO JENČEK, oče v filmu LAJF režiserja Vita Tauferja, ki prejeme ček v vrednosti 1.000 evrov, nagrado DELO REVIJE D. D. V slovenski kinematografiji je  vloga sodobnega očeta alkoholika  stalnica, toda  Renato Jenček  je v filmu Lajf  v prelomnih  trenutkih presegel stereotip in izredno subtilno prešel v novo razsežnost ter se pokazal v novi luči, kot občutljiva duša. Njegov oče je kompleksen, še več odličen, tako kot rabelj in žrtev.

In

da je STOPOVA IGRALKA LETA 2008  MARJUTA SLAMIČ, Tanja v filmu  ZA VEDNO režiserja Damjana Kozoleta, ki prejeme ček v vrednosti 1.000 evrov, nagrado DELO REVIJE D. D. Kot Tanja v Za vedno, filmu praktično za dva igralca, Marjuta Slamič vseskozi  draži in umirja  arhitekta Mareta. Priče smo njenim preigravanjem igralskih  bravur. Ustvarila je neverjeten suspenz, ko je niansirala psihična stanja, z  odločnostjo in popuščanjem, ko je vseskozi ogrevala  in hladila umirajoči  fluid in strast med dvema, a na koncu imenitno odkorakala  v odrešenje.

Karpo Godina, član
Maja Weiss, predsednica
Miha Brun, član

Fotografija št.1: Demeter Bitenc, Mateja Valentinčič, Miha Hočevar, Samo Rugelj Zdenko Vrdlovec, Saška Goropevšek Joe Valenčič
Fotografija št.2: Avditorij
Fotografija št.3: Vinko Moderendorfer
Fotografija št.4: Eva Rohrman
Fotografija št.5: Dušan Kastelic
Fotografija št.6: Jan Cvitkovič
Fotografija št.7: Vito Taufer
Fotografija št.8: Maja Martina Merljak
Fotografija št.9: Metod Pevec in Feri Lainšček
Fotografija št.10: Boris Palčič, Jure Ivanušič in Branislav Srdić
Fotografija št.11: Samo Rugelj in Matevž Luzar
Fotografija št.12: Evgen Car

foto: Borut Krajnc
tekst: Renate Štrucl