V spremljevalnem programu bodo danes, 24. oktobra, na sporedu:
15.00  Novinarska konferenca ob izidu prevoda scenarističnega priročnika Zgodba     Roberta McKeeja
16.00  Filmska vzgoja v gimnazijah – debato organizira Zavod za šolstvo RS
17.00  Kako spromovirati slovenski film – debato vodi Maja Rozman Kavran z gosti
18.00  Novinarska konferenca ob izidu pesniške zbirke Jana Cvitkoviča Lačna žival in kratkem filmu Vem.

ROBERT McKEE - ZGODBA
Substanca, struktura, stil in načela scenarističnega pisanja
Urednik prevedenega scenarističnega priročnika Zgodba, Zdravko Duša, bo orisal pregled scenaristične literature na Slovenskem od začetka do danes in analiziral trenutno stanje slovenske scenaristike ter napovedal pomen Zgodbe za prihodnost slovenske filmske scenaristike. Knjiga je pri založbi UMco izšla s podporo Filmskega sklada Republike Slovenije.

Robert McKee velja za enega največjih strokovnjakov scenarističnega pisanja, ki mu je svetovno slavo prinesla prav Zgodba, scenaristična biblija, ki navdihuje pisce po vsem svetu. V njej je združeno vse dragoceno znanje, ki ga avtor sicer deli tudi na razprodanih delavnicah po vsem svetu. Njegove delavnice obiskujejo vsi, ki jih zanima tako ali drugačno pisanje, ne samo scenaristi, ampak tudi pisatelji in dramatiki, stalnice delavnica pa so tudi številni filmski zvezdniki. Zgodba bralca popelje od temeljnih pojmov k skrivnostim strukture v treh dejanjih, osvetli pomen téme in atmosfere ter poudari pomembno razlikovanje med likom in karakterizacijo. McKee je s to knjigo scenaristično veščino povzdignil v umetniško formo in ob pretanjenem seciranju nekaterih znanih filmov nauk o zakonih kompozicije pripeljal do trajnih vrednosti in konfliktov, ki ločujejo klasiko od klišejev.

»Prvi in drugi priročnik o tem, kako napisati scenarij, preberete. Naslednjih pet prelistavate. Vse nadaljnje kupe le še premetavate. Razen v primeru ZGODBE. McKeejeva ZGODBA ni priročnik, to je scenaristična biblija. Devetnajst poglavij na štiristo straneh je tako temeljnih, da jih začetnik ne sme spregledati, in tako temeljitih, da bi jih moral, preden se loti pisanja o filmu, nujno poznati celo kritik. Za vse vmes – scenariste, režiserje, pa tudi pisatelje in dramatike – je ZGODBA pot v soočenje z lastnimi pomanjkljivostmi, prednostmi, možnostmi, pa tudi pot v zgodovino pripovedovanja in estetike. Od McKeeja naprej je scenarij legitimna estetska zvrst.«  Zdravko Duša

»Tečaj Roberta McKeeja mi je neskončno pomagal. Vsak pisec, igralec, producent in režiser bi se ga moral udeležiti.«  Kirk Douglas


Projekt  POSODOBITEV GIMNAZIJE
Posodobitev načrtovanja in izvajanja kurikula

FILMSKA KULTURA V GIMNAZIJSKEM KURIKULU

Šola bi morala ne samo slediti času, ampak biti pred njim, saj izobražuje za prihodnost. Tega se zavedajo vsi izobraževalni sistemu po svetu, a kljub tesnejši medsebojni povezanosti, ki povečuje vzajemnost rešitev, hitijo v prihodnost po različnih poteh in z različno hitrostjo. Raznolikost rešitev v tujih šolskih sistemih veča nabor kažipotnih možnosti tudi za nas, čeprav je – roko na srce - naš problem trenutno precej hujši od opredelitve, čemu je vredno slediti in čemu ne. Glede medijske in filmske vzgoje naša šola še ni niti ujela koraka s sedanjim časom, kaj šele, da bi usposabljala za prihodnjega. Naši učenci in dijaki razumejo govorice in uporabljajo jezike, ki so marsikateremu njihovemu učitelju tuji in neznani. Svet okoli sebe današnji mladi človek bere in razume, z njim se sporazumeva s pomočjo podobe, zvoka in giba, ne le z izgovorjeno ali zapisano besedo.  

Medijska pismenost je v 21. stoletju več kot le ena izmed zmožnosti, ki naj jih formalno šolanje pomaga razviti učencu oz. dijaku, da bo usposobljen za življenje in delovanje v času, v katerem se sedanjost zliva s prihodnostjo hitreje kot kdajkoli prej. Medijsko opismenjevanje  postaja temeljni pristop k vzgoji in izobraževanju.   V slovenski šoli pa bomo morali zdajšnje razpršene in le delne možnosti za razvijanje medijske - in znotraj te tudi filmske - pismenosti , šele strniti v celovitejši in koherentnejši pristop, da bodo učenci in dijaki zmožni sprejemanja in razumevanja (reflektivna raven) ter  tvorjenja in uporabe (produktivna raven) sporočil v vseh oblikah »besedil«, poleg tradicionalnih tudi sodobnejših (fotografija, film, video itd.).

»Medijska vzgoja je iskanje pomena. Vrednost iskanja ni le v doseženem cilju, ampak že v poizvedovanju samem.«  Chris M. Worsnop, strokovnjak za medijsko vzgojo, avtor številnih člankov in knjig o medijski vzgoji v osnovnem in srednjem izobraževanju

Na Zavodu RS za šolstvo smo začeli z bolj načrtnim in sistematičnim vgrajevanjem medijske pismenosti v gimnazijske programe. Prvi sistematični korak pomeni projketna naloga Vključevanje filmske kulture v gimnazijski kurikul, ki se je začela izvajati v lanskem šolskem letu v okviru projektov Didaktična prenova in Evropski oddelki, zdaj pa dobiva pomembno mesto v novem projektu Posodobitev gimnazije.

Možnosti, ki jih za vključitev filmske kulture v gimnazijski kurikul nudijo sedanji gimnazijski programi v kontekstu nameravanih posodobitev (odprti, fleksibilni in integrativni kurikulum), so na kratko naslednje:

1. filmska kultura kot program obšolskih dejavnosti (npr. filmski krožki, filmski maratoni ipd.),
2. filmska kultura/pismenost kot povezovalni element kurikula,
3. filmska kultura/pismenost kot kroskurikularni cilj,
4. filmska kultura kot program obveznih izbirnih vsebin,
5. filmska kultura kot izbirni predmet,
6. medijski programski modul (tj. s skupnimi cilji in načini izvajanja povezani izbirni predmeti, ki so hkrati tudi integrativni element kurikula kot celote).

Prva od naštetih možnosti se je gotovo uveljavila že marsikje, četudi praviloma bolj na osnovi iniciative vnetih posameznikov kot načrtne politike šole, saj je vedno več učiteljev, ki se ne samo zavedajo ključnega pomena zmožnosti »branja filma« v današnjem času »vizualnih generacij« dijakov, ampak za to tudi nekaj naredijo: vključijo film v svoj pouk, organizirajo obšolsko dejavnost. Njihovo pionirsko delo pa ne more - in ne sme – odvzeti bremena odgovornosti za iskanje ustrezne vloge in mesta filmske kulture šolskemu sistemu in šoli kot celoti. Znanje in veščine, ki jih potrebujejo vsi dijaki, ne smejo ostati naključna dodana vrednost, ki so je deležni le posamezniki, ampak morajo postati obveznost šole in sistema in tako obveznost vseh ali vsaj izbira, ki je na voljo vsem. S sposojenimi besedami (Seneca), treba bo invenire viam aut facere, pot poiskati, če že obstaja, ali jo utreti, če je še ni.

Prve tri od naštetih možnosti zagotovo sodijo v prvo skupino. Če se ozremo zgolj v obvezni program – in ta je nedvomno naš cilj -, lahko poiščemo poti za umestitev filmske kulture s pomočjo ti. integrativnega kurikula (možnosti 2. in 3.: filmska kultura kot povezovalni element kurikula ali kroskurikularni cilj), torej s sistematičnim pristopom h kurikularnim povezavam, ki temeljijo na sodelovalnem poučevanju. Poti in načine za slednje tri možnosti pa bo treba šele ustvariti.

Vse te naloge so zaupane Kurikularni razvojni skupini za filmsko kulturo, ki deluje v okviru projekta Posodobitev načrtovanja in izvajanja kurikula na Zavoidu RS za šolstvo. Vodi jo dr. Dušan Rutar, njeni člani so priznani slovenski filmski strokovnjaki, učitelji z uspešnimi izkušnjami pri vključevanju filma v pouk in svetovalci Zavoda RS za šolstvo. Skupina bo oblikovala izhodišča in okvirne rešitve, ki jih bodo preskušale in nadgrajevale šole s šolskimi razvojnimi projekti, ki bodo potekali pod okriljem Zavoda RS za šolstvo in Kurikularne razvojne skupine za filmsko kulturo. Ta bo odgovorna tudi za usposabljanje učiteljev za vključevanje filma v pouk, seveda pa bo treba v dolgoročnem smislu poskrbeti tudi za bolj formalizirane oblike izobraževanja učiteljev, ki bodo omogočale pridobitev »licence«, ter za uskladitev ciljev, poti do ciljev in formatov izobraževanja začeti dialog z institucijami na terciarni ravni.

K sodelovanju tako v Kurikularni razvojni skupini za filmsko kulturo kot pri usposabljanju učiteljev vabimo vse zainteresirane strokovnjake, ki se tako ali drugače ukvarjajo s filmom, saj želimo, da se pri oblikovanju kurikularnih rešitev in v programih usposabljanja učiteljev v čim večji meri uveljavijo raznoliki zorni koti in pogledi, različni pristopi in metode, tradicionalni, že uveljavljeni koncepti in nove, še eksperimentalne teorije. Kurikul naj dopušča in omogoča, izberejo naj šole in znotraj njih učenci.
Udeležbo so potrdili:
Katja Pavlič Škerjanc, Zavod RS za šolstvo, vodja projekta Posodobitev gimnazije – Posodobitev načrtovanja in izvajanja kurikula
Primož Plevnik, Zavod RS za šolstvo, konzulent Kurikularne razvojne skupine za filmsko kulturo
Jože Dolmark, Gimnazija Nova Gorica, član Kurikularne razvojne skupine za filmsko kulturo
Sabina Kravos, Gimnazija Piran, članica Kurikularne razvojne skupine za filmsko kulturo

Katja Pavlič Škerjanc, vodja projekta


PROMOCIJA IN TRŽENJE SLOVENSKIH FILMOV
Samo od sebe se poraja malo bolj provokativno vprašanje: “Ali film sploh potrebuje distributerja?” Odgovori bi bili seveda različni, odvisno od tega, koga bi vprašali. Dejstvo pa je, da film potrebuje nekoga, ki ga bo varno in kvalitetno pripeljal pred oči gledalcev. Promocija filma se začne (ali bolje rečeno, bi se morala začeti) že v fazi nastajanja filma, kar je v Sloveniji redkost. Distributer s svojim znanjem in izkušnjami običajno v proces predstavitve filma javnosti vstopi (pre)pozno.

Kaj vse vpliva na dober obisk filma: Dobro izbran datum in kaj sploh je “dober” datum? Kvalitetni promocijski materiali? Uvrščanje filma v programe posameznih festivalov? Škandali in govorice ob snemanju? Izbira pravega distributerja ali mogoče dodatno še oglaševalske/PR agencije, znanega oblikovalca? V tako kompleksnem projektu, kot je lansiranje filma, pa naj si bo to slovenski, neodvisne produkcije ali pa v lasti velikega studija, je vključenih nešteto akterjev in dejavnikov. In v določenem trenutku je mogoče dobro, da na film pogledamo kot na proizvod in ne samo kot na umetniško delo. Ravno zaradi tega se pojavljajo tudi problemi. Vsaka umestitev novega proizvoda na trg, terja namreč določeno znanje in izkušnje. Znanje, ki presodi ali bo določen promocijski material ustrezen za spremljanje filma; izkušnje, ki vedo koliko katerega promocijskega materiala je potrebnega.

Kot osrednjo temo okrogle mize, bi izpostavili nekaj primerov promocije slovenskih filmov zadnjega desetletja in izpostavili dobre in slabe lastnosti – komentarji iz vrst različnih akterjev, ki so vključeni v proces nastajanja in promocije filma. Predvsem bi se osredotočili na prihodnost, na zglede iz tujine in pogledali kaj se lahko naučimo iz preteklih projektov slovenske filmske ustvarjalnosti.

Na okrogli mizi bodo prisotni:
ga. Nerina Kocijančič, promocija in trženje slovenskih filmov, Filmski sklad RS
g. Jože Biščak, strokovnjak za stike z javnostjo, agencija Gidieon
g. Janko Čretnik, filmski distributer, Cenex/Fivia
g. Danijel Hočevar, filmski producent, Emotionfilm/Vertigo
 
Nekaj besed o voditeljici okrogle mize:
mag. Maja Rozman je vodja marketinga pri distribucijskih hišah Cenex in Fivia. Svojo pot pri filmu je začela leta 1999 v  Ljubljanskih kinematografih, kjer je bila med drugim tudi vodja distribucije za studio Warner Bros. in filme neodvisne produkcije. Sodelovala je pri promociji in distribuciji nekaj  slovenskih filmov, začenši s Porno filmom, pa preko Zadnje večerje in filmov: Kruh in mleko, Oda Prešernu, Pozabljeni zaklad, Zvenenje v glavi, Varuh meje, Ljubjana, Amir šerif iz Nurića, Na svoji Vesni, Slepa pega, Pod njenim oknom, Rezervni deli, Na planincah, Dergi in Roza v kraljestvu svizca, Predmestje, Ruševine, Tu pa tam – do filma L kot Ljubezen.


Jan Cvitkovič: Lačna žival
V času Festivala slovenskega filma bo izšla pesniška zbirka režiserja Jana Cvitkoviča Lačna žival, ki bo predstavljena na tiskovni konferenci na tisti dan, ko si bomo v uradnem programu lahko ogledali tudi njegov kratki film VEM. Znani slovenski režiser je za pesniški vstop zbral večinoma refleksivne pesmi in jih prepletel s kratkimi oblikami. Prej pesimistični kot veder pogled na svet, ki zaznamuje njegove filme, v poeziji še bolj potemni. Knjigo bosta predstavila avtor Jan Cvitkovič in urednik Zdravko Duša.

Pridite še vi in se z nami zavrtite na štiridnevnem filmskem vrtiljaku.

Vljudno vabljeni!