SLIKAMorda najboljši nemi film vseh časov, prelep splet nežnih čustev, razburljive pripovedi in psihološke simbolike; hollywoodski prvenec nemškega režiserja Friedricha Wilhelma Murnaua, ki se je že v domovini odlikoval s serijo poetičnih, ekspresionističnih mojstrovin.

komentarji
Svojo partituro k filmu Zora pravzaprav težko opišem. Kot izhodišče upoštevam veliko elementov (osebo, njeno misel, filmsko dogajanje, filmsko okolje, način snemanja in montaže ...) povezanih z mojo lastno percepcijo filma, ki povezuje, poudarja, dramatizira, lirizira, banalizira in se spominja, s čimer spet povezuje. In kolikor je elementov, ki se preoblikujejo skoz moje videnje, tako široki so kompozicijski prijemi, s katerimi jih pomagam opisovati. Le-ti tako stilno niso vezani na sam nastanek filma (razen kjer prevlada vidik filmskega okolja). Imel sem občutek, da pišem programsko glasbo, popolnoma neprisiljeno, kot bi bil podlaga roman in ne film. Murnau je resnično vodil film mojstrsko.
Andrej Goričar, 2002

Kakšna je prihodnost filma? Žal nisem prerok! Če bi vam znal odgovoriti, bi bil nedvomno najpomembnejši človek na svetu, saj ima filmsko platno prav tolikšno potencialno moč kot kateri koli drug izrazni medij. Že zdaj spreminja človeške navade, s tem da zbližuje ljudi, ki živijo v različnih deželah in govorijo različne jezike. V prihodnosti bo lahko izobraževal otroke naših otrok celo bolj kot knjige. Morda bo naredil konec vojnam, ker se ljudje ne bodo več bojevali, ko bodo videli drug drugemu v srce. Menim, da ima film kot svetovna sila možnosti, ki presegajo našo predstavo. /…/
Pravijo, da sem strasten privrženec "zornih kotov". Vendar ne uporabljam trikov, da bi z nenavadnimi položaji kamere dosegel senzacionalne efekte. Zame je kamera oko, s katerim gleda oseba dogajanje na platnu. Včasih mora slediti ljudem na težkih mestih, kot na primer v Zori sledi skozi trsje in mlake možu, ki hiti na zmenek z "meščanko". Vrteti se mora, oprezovati in se premikati iz kraja v kraj tako hitro kot misel sama, pretiravati, če je treba, da bi prikazali gledalcu prevladujočo misel ali čustvovanje osebe na platnu. Mislim, da bodo filmi bodočnosti čedalje bolj upoštevali te zorne kote, ali kakor jih sam raje imenujem, te "dramatične kote". Oni nam pomagajo fotografirati misli.
F.W. Murnau, 1928

Ko je Murnau posnel film Zora, so čudesa filmskih tednikov z resničnimi glasovi pravkar osvajala zveste reprodukcije željno publiko. Videti je bilo Georgea Bernarda Shawa in slišati, kako je bistroumen, in fašistični vojaki na konjih so se razvrščali in vpili in klopotali brez konca po kamnitih tlakih pred zelo pozornimi in začudenimi očmi, preden so pokazali film Zora. Petinštirideset minut Zore potemtakem ni pomenilo nič posebnega med drugimi filmi. V naslednjih petinštiridesetih minutah pa se je razkrila pezantnost nemškega humorja. Način in metoda Zore sta bila tako individualna, tako samostojna, da bi vsak poskus, sprejeti natančno postavljene probleme, ki jih vsebuje, rezultiral v posnemanju rešitve teh problemov. Poleg splošnega učinka je v Zori še veliko tega, kar je vredno občudovati: kompozicija posnetkov, dramatičen tok dogodkov, papir, ki ga odnaša deževni veter pred ljudmi; toda Zora je dolgočasila publiko, niso pa je dolgočasili manevri fašističnih vojakov.
Kenneth White, 1931

režija: Friedrich Wilhelm Murnau
scenarij: Carl Mayer, Herbert Sudermann
fotografija: Charles Rosher, Karl Struss
montaža: Harold Schuster
produkcija William Fox
igrajo: George O'Brien, Janet Gaynor, Margaret Livingston, Bodil Rosing, J. Farrell MacDonald, Ralph Sipperly, Jane Winton
država ZDA
leto 1927
tehnični podatki 35mm, 1.37, čb, nemi
dolžina 94 minut


Nazaj