Spoštovani in spoštovane, v torek, 7. novembra, ob 20. uri bo v Kinoteki potekala podelitev priznanja revije za film in televizijo Ekran, ki ga letos za dolgoletno in plodovito pedagoško in ustvarjalno delo na področju vizualnih medijev (fotografije, filma, videa, animiranega filma, stripa in likovne umetnosti), s katerim je pomembno prispeval k razvoju filmske kulture na Slovenskem, prejme Tone Rački. Podelitvi priznanja, ki ga podeljuje svet revije Ekran, bo sledila projekcija filma Ivan Grozni – 2. del (Sergej M. Eisenstein, 1958) po izboru letošnjega dobitnika priznanja.

V sredo, 8. novembra, ob 17. uri bo v naši dvorani potekala tudi slavnostna podelitev stanovskih nagrad Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev – nagrade Brede Lipovšek za življenjsko delo in društvenih žanrskih nagrad. Lepo vabljeni, vstop na oba dogodka je prost.

28: Liffe: Posvečeno: Čudežno leto '67
28. Liffe nas v letošnji sekciji Posvečeno: Čudežno leto '67 vrača v razburljivo obdobje, ki ni odmevalo le v svetu, pač pa tudi v nekdanjem skupnem jugoslovanskem prostoru. Fenomen novega jugoslovanskega filma, ki je bil neločljivo povezan s socialno-političnim kontekstom naše nekdanje države v 60. letih, predstavlja zlato obdobje jugoslovanske kinematografije. Novi filmi so podajali kritičen pogled na družbeno realnost in razkrivali njene najbolj pereče teme –  od brezposelnosti, revščine, kriminala, prostitucije do birokratske ideološkosti in puritanizma. Mozaik živahnih, provokativnih in ustvarjalnih del, od kultnega filma Ko bom mrtev in bel (Živojin Pavlovič, 1967) do moderne poeme Na papirnatih avionih (Matjaž Klopčič, 1967), si boste ob 50. obletnici njihovega nastanka lahko ponovno ogledali v Kinoteki.

28: Liffe: Retrospektiva: Klasični francoski krimič
V fokusu letošnje 28. edicije festivala Liffe je tudi žanr francoske kriminalke. Program Fokus: Novi francoski krimič, ki prinaša najnovejše dosežke tega žanra, bo v Kinoteki dopolnila še retrospektiva z naslovom Klasični francoski krimič. »Francija je bila od nekdaj zaznamovana z močno kriminalno kulturo, tudi zaradi pestre zgodovine zlobnih policistov, pokvarjenih politikov, nekaj zloglasnih serijskih morilcev in velikopoteznega organiziranega kriminala. Vendar pa je bil razvoj nacionalnega žanrskega filma ob prehodu šestdesetih let v sedemdeseta vseeno malce nepričakovan: intervencionistični civilni duh ter tisti določen občutek za nepopustljivo, umazano in zlobno, ki je že vzniknil v briljantnih povojnih primerkih, sta se skorajda čez noč preobrazila v filmski jezik, ki je zvenel kot besno zavijajoče krdelo podivjanih volkov,« je ob izbranem programu retrospektive, ki bo v celoti na ogled s 35-mm filmskih kopij, zapisal Olaf Möller.

Vabljeni v Kinoteko, vabljeni na film!