Animateka in Društvo za oživljanje zgodbe 2 koluta vas vabita na Prinčevo potovanje! V sodelovanju s Kinodvorom, Kinobalonom in Art kino mrežo Slovenije bo film dostopen na spletnem Kinodvoru od 24. aprila ob 17.00 do 2. maja.
V tednu Dneva Zemlje, ki ga praznujemo 22.4., prihaja na domače ekrane čudovit animiran celovečerec Prinčevo potovanje, primeren za vse generacije, ki spregovori o pomembnosti sobivanja med vsemi bitji na tem planetu in varovanja našega planeta. Filmska animirana pustolovščina nagrajenih režiserjev Jeana-Françoisa Laguionieja in Xavierja Picarda z bogato vizualno podobo fantazijskih svetov in s premišljeno zgodbo opozarja na aktualne problematike današnjega sveta.
Stari laanški princ Laurent omaga na obali oddaljene dežele, kjer ga najde dvanajstletni Tom. Zatočišče dobi v zapuščenem muzeju, kjer Tom prebiva s staršema in njuno pomočnico. Oče in mama sta predana znanstvenika. Pred leti so ju izločili iz akademskih krogov, ker sta trdila, da poleg njihove obstajajo tudi druge civilizacije razvitih opic, česar pa nihče ne verjame. V mestu Niouton namreč velja, da je njihova skupnost najbolj napredna na svetu in zato vzvišena nad vsemi vrstami. Ko princ okreva, se izkaže, da ni neuki divjak, ampak razgledan in izobražen mož. Čeprav govori drugačen jezik, se zdi, da ju s Tomom povezuje globoka vez. Žene ju želja po odkrivanju sveta, ki je poln novih izumov in spoznanj, živ, pisan in prepleten v soodvisnosti. Prijateljstvo med dečkom in starcem pa ne bo spremenilo le njiju. Napeta pustolovščina o prijateljstvu med dečkom in ostarelim princem, ki ob prigodah zastavlja vprašanje: ali lahko civilizacija preživi, če se postavi nad naravo.
Slovenski naslov: Prinčevo potovanje
Izvirni naslov: Le Voyage du prince
Države in leto produkcije: Francija, Luksemburg, 2019
Jezik: francoščina s slovenskimi podnapisi
Tehnični podatki: barvni, DCP, 77 minut
Priporočena starost za ogled filma: 9+
Režija: Jean-François Laguionie, Xavier Picard
Scenarij: Jean-François Laguionie, Anik Le Ray
Direktorja animacije: Yann Martinat, Joachim Henrard
Umetniški direktor: Jean-François Laguionie
Glasba: Christophe Héral
Oblikovanje zvoka: Dorine Lelay, Sébastien Marquil
Montaža: Patrick Ducruet
Glasovi: Enrico Di Giovanni, Thomas Sagols, Gabriel Le Doze, Marie-Madeleine Burguet-Le Doze, Célia Rosich, Catherine Lafond, Frédéric Cerdal, Patrick Bonne
Producenti: Armelle Glorennec, Eric Jacquot, Stéphan Roelan
Produkcija: Blue Spirit Productions, Mélusine Productions
Distribucija v Sloveniji: Društvo za oživljanje zgodbe 2 koluta
Nagrade in festivali (izbor):
- častni kristal za Jean-Françoisa Laguionieja, Mednarodni festival animiranega filma v Annecyju 2019
- posebna omemba, tekmovalni program Film Discoveries, Mednarodni filmski festival Kids Kino 2020
- nominacija za nagrado Melies d'Argent, festival Trieste Science+Fiction 2019
- tekmovalni program, Mednarodni festival animacije Anilogue 2019
- uradni tekmovalni program, Mednarodni festival otroškega filma v New Yorku 2020
O avtorjih
Jean-François Laguionie, režiser
Jean-François Laguionie (1939, Besançon) je francoski animator, režiser in producent, ki je prve filme ustvarjal pod mentorstvom slovitega francoskega mojstra animiranega filma Paula Grimaulta. Za svoja dela, v katerih ostaja zvest predvsem risani tehniki, je prejel številne nagrade, med drugim zlato palmo za najboljši kratki film za La Traversée de l’Atlantique à la rame (1978) leta 1978 v Cannesu in veliko nagrado za film La Demoiselle et le violoncelliste (1965) leta 1965 v Annecyju.
Xavier Picard, sorežiser
(1962, Reims) je francoski režiser in producent animiranih filmov. V izjemno plodoviti mednarodni karieri je ustvaril za več kot 300 ur animiranih filmov, ki so bili predvajani v več kot 100 državah. Njegovi najodmevnejši deli sta celovečerni film za otroke Mumin na Azurni obali (2014) in TV-serija Odd Family (2005). Prinčevo potovanje (2019) je najnovejši celovečerec, pri katerem je sodeloval kot sorežiser.
Jean-François Laguionie o Prinčevem potovanju: »S [soscenaristko] Anik Le Ray sva menila, da bo bolje in zabavneje, če moči v tem fiktivnem svetu ne dava v roke vojaški ali politični oblasti, temveč Akademiji znanosti, ki je glede odnosa med opicami in naravo neomajna. Poleg tega sva to 'moderno skupnost' morala umestiti v neko obdobje, ji pripisati nek slog in jasno izoblikovano vedenje, ki bi nas spominjali na lastno zgodovino. Izbrala sva konec 19. stoletja, saj je človek takrat dosegel vrh svojega občutka večvrednosti v primerjavi z naravo in s tistimi, ki po njegovem mnenju niso dosegli enake razvojne ravni.«
