KRONIKA
režija: Josh Trank
scenarij: Max Landis, Josh Trank
igralci: Dane DeHaan, Alex Russell, Michael B. Jordan, Michael Kelly in drugi
žanr: znanstveno-fantastična drama
Bolj zares ne more iti. Andrew, Matt in Steve so najstniki kot vsi drugi – vsak od njih ima svoj značilen značaj in vsak od njih se spopada z znanimi izzivi, ki jih prinašajo srednja šola, nova prijateljstva in raziskovanje novih poti v njihovih nenehno spreminjajočih se življenjih. Nepopolni so, nespretni in nekoliko neprevidni.
Lahko bi bili vi.
Kot mnogi izmed nas so obsedeni z beleženjem dogodkov v svojih življenjih, pa naj bodo še tako vsakdanji… ali, v njihovem primeru, nevsakdanji. Kajti Andrew, Matt in Steve so naleteli na nekaj, česar sami ne morejo dojeti. Česar nihče ne more dojeti. Njihovo odkritje jim priskrbi neverjetne nadnaravne sposobnosti; če govorimo v stripovskem jeziku, fantje postanejo superjunaki: zmožni so… no, česarkoli. Z mislimi lahko premikajo predmete; razbijajo avtomobile; naučijo se leteti...
Potem se nad vse skupaj zgrnejo oblaki. Kaj bi storili vi, če bi se vse to zgodilo vam? Česa bi bili zmožni? Vprašanji, ki jih zastavlja Kronika, novi film, kakršnega doslej še niste videli. Film s superjunakom, ki to v resnici ni. Površno gledano gre za novi podžanr »najdenih posnetkov« ali filmov z »zornim kotom«, a tudi pravila tega podžanra obrne na glavo. Zanimiv je in vznemirljiv, pa se gledalec še vedno lahko poistoveti z zgodbo; bogato, domiselno je posnet in z dodelanimi posebnimi učinki, a izhaja iz resničnosti.
Kaj bi torej storili vi, če bi nenadoma pridobili sposobnosti, ki jih znanost ne zna pojasniti? Bi si omislili posebno opravo, odleteli in se spopadli z zlikovci? Če ste najstnik, bi bržkone rekli: Pa kaj še! Uživali bi, se domišljali raznih potegavščin in se morda maščevali vsem, ki so si vas kdaj privoščili. Morda bi te sposobnosti nadgradile vaše ne tako plemenite lastnosti. Ali še kaj hujšega.
»V večini zgodb nadnaravne sposobnosti običajno pripadajo dobri in slabi strani; v resničnem svetu bi jih dobili tisti, ki jih potrebujejo; glede na nujo,« pravi Josh Trank, ki s tem filmom debitira kot režiser in je z Maxom Landisom tudi spisal scenarij. »Ko si najstnik, je nuja ta, da skušaš biti srečen. Smejati se hočeš in se s temi sposobnostmi kar se da zabavati.«
Trank se je odločil, da Kronika ne bo »film iz zornega kota naših očetov. Zgodba je zelo osrediščena; ne gre za domišljijski ali žanrski film, temveč za zgodbo o mladih. O resničnih najstnikih, ne o karikaturah mladih. Njihova življenja so vse prej kot popolna. Spustimo se v njihov svet in odkrijemo, s kakšnimi izzivi se spopadajo, še preden se jim začno dogajati nevsakdanje reči. Ko dobijo nadnaravne sposobnosti, so liki in zgodba že tako dobro zasidrani, da se film prevesi v raziskovanje, kako se spopadajo z temi sposobnostmi.«
Max Landis, ki je scenarij spisal na podlagi svoje in Trankove zgodbe, dodaja: »Po mojem bo Kronika gledalcem ponudila spoznanje, da bi tudi sami ravnali natanko tako, če bi imeli nadnaravne sposobnosti.«
Producent John Davis pravi, da je Kronika vse prej kot »po kopitu narejen film« in da zadovoljuje potrebo po pogumnem, nič kaj tradicionalnem podajanju zgodbe, kakršnega si želi dandanašnje občinstvo. »Svež je in drugačen,« pravi Davis, ki se z Landisom pozna že iz otroških let. »Kronika prinaša edinstveno vizijo, ki je ostala neokrnjena od trenutka, ko sta Josh in Max prvič premlevala koncept. Znane koncepte, kot sta superjunaki in 'najdeni posnetki', popelje v povsem novo smer.«
Naslov sam se obrega ob našo obsedenost, da zabeležimo vse, kar se nam dogaja – prek družabnih omrežij in celo kamer, s katerimi snemamo naša življenja. In to zgolj zato, ker to zmoremo. »Živimo v svetu, kjer lahko v vsakem hipu posnamemo, kar hočemo,« pravi Trank. »Ta generacija prinaša novo estetiko. Dandanes sami sebe največkrat fotografirajo srednješolci. Skoraj vsakdo ima nekakšno obliko kamere in na družabna omrežja vsakih nekaj sekund nalaga svoje fotografije. Tako da gledamo tudi vse več filmov, ki jih navdihuje tovrstna tehnika.«
Glavnina filma je podana skozi oči Andrewa, ustvarjalnega mladeniča s težavami, ki ima izostren pogled in kakovostno HD kamero. »Kronika ni ravno konvencionalen film o 'najdenih posnetkih',« razloži Trank, namigujoč na filme s pretežno tresočo se kamero in zrnatimi posnetki. »Namesto tega smo hoteli skrajno nadzorovan film s premišljeno podobo, kot ga vidi nadarjen mladenič. Andrew s kamero rokuje inteligentno in na film ujame vse bolj neverjetne dogodke.«
Andrewove nove nadnaravne sposobnosti njegovim snemalnim sposobnostim dodajo novo razsežnost, kar Kroniki daje edinstveno podobo in strukturo. »Andrew začne kamero uporabljati na daljavo, kar odpre povsem nov svet,« pove Trank. »Kamera je na nek način povezana z njegovimi možgani, zato lahko lebdi, leti in akcijo posname na edinstvene načine. Nekje na polovici filma gledalec dojame, da gleda nekaj, česar doslej še ni videl; in v zadnjih 15 minutah se vse skupaj sprevrže v pravo norišnico. Film se nenehno nadgrajuje – od osebnega in prizemljenega do epskega in nepredvidenega.«
Ob začetku filma je Andrew vase zaprt in nedružaben najstnik in – še preden dobi nadnaravne sposobnosti – privezan na svojo kamero. To je edina reč, na katero je res navezan. »Je kot muha na zidu, ki ga poznajo vsi v šoli, a se bodisi ne zmenijo zanj ali pa se spravljajo nanj,« pravi Trank. Fant se iz negotovega najstnika prelevi v pravega narcisa, kot se utegne zgoditi vsakomur, ki se znajde v nenavadnih okoliščinah. Kot pravi Dane DeHaan, ki igra Andrewa, »se te, če dobiš nadnaravne sposobnosti in doživljaš, česar ni še nihče, polasti občutek, da si bog.«
Andrewov vidik – vedno je za kamero in snema vse, kar vidi – je DeHaanu omogočil, da prevzame tudi nekatere obveznosti izza kamere in se svojega lika loti, kot da prav zares rokuje s kamero. Hkrati so morali direktor fotografije Matthew Jensen in snemalci razmišljati kot igralci. Pozabiti so morali na težko priučene snemalne sposobnosti. Jensen je mnogokrat snemal prek DeHaanove rame, da se zdi, kot da snema Andrew; in Trank je snemalcem dal proste roke, da so se domislili novih konceptov, načinov in zornih kotov, ki so pripomogli k občutku, da Andrew s kamero rokuje zgolj z mislimi. Rezultat je izjemen: elegantna in prefinjena kamera, ki govori o nadnaravnih sposobnostih lika.
Poleg Andrewa sta v skupinici z novimi sposobnostmi še njegov bratranec Matt (Alex Russell) in kralj šole Steve (Michael B. Jordan). Na začetku zgodbe je prvi ciničen vseved, ki je preveč kul, da bi ga sploh kaj brigalo. A nato se povsem spremeni. Michael B. Jordan, ki igra tudi v novem zgodovinskem epu Georga Lucasa Red Tails, upodablja Steva, ki, kot pravi igralec, »je vse, kar si najstnik želi biti. Najbolj priljubljen dijak, vrhunski športnik, le korak od položaja predsednika šole. V Andrewovo življenje stopi kot nekakšen angel varuh, zvleče ga v družabno dogajanje in poskrbi, da se Andrew začne počutiti dobro v svoji koži.«
O SNEMANJU FILMA
Trank je film do potankosti… beležil in ustvarjal svojo kroniko že pred snemanjem. Za vsak posebni učinek in zorni kot kamere je skiciral vizualizacijo in pripravil podrobno »režiserjevo izjavo«, v kateri je opisal svoje načrte, teme in metodologijo. Ker gre za zapleteno, a na videz nevidno spajanje igre, kaskaderskih vragolij ter vizualnih in posebni učinkov, je bil ta zapis za njegove sodelavce dragocen vodnik. Pri tem je Trank hotel, da je vse kar se da resnično: »Film je drugačen, ker gre za res osebno zgodbo; fante pobliže spoznamo,« zatrjuje režiser. »Radi bi, da se gledalci postavijo v Andrewove čevlje in izkusijo, kar izkuša on, ne pa, da razmišljajo, kako mularija sploh leti. Vizualni učinki so se morali izgubiti v zgodbi, likih, čustvih.«
Seveda so bili prizori z letenjem skrajno zahtevni in velik izziv – ne le s pomočjo vizualnih učinkov, temveč tudi posebne opreme, ki jo je oblikoval Simon Hansen, sicer priznan strokovnjak za vizualne učinke. Hansen se je domislil tehnologije in opreme, ki sta poskrbeli za »letenje, kakršnega še niste videli,« kot obljublja Trank. »Za najbolj realistično letenje gre, kar sem ga kdaj videl.«
Igralci so morali precej vaditi, da so se privadili na opremo. »Že od vsega začetka je Josh hotel čim več akcije pred kamero, v živo, z igralci, ki izvajajo lastne vragolije,« pripoveduje izvršno producent James Dodson. »Brez vidnih naporov smo morali potem združiti te zaigrane učinke, ki so se res odvijali pred našimi očmi, z dodatnimi učinki, ki jih je Simon ustvaril v digitalnem mediju.«
Podrobne predpriprave, inventivna oprema za letenje in prefinjena uporaba kamer je še posebej pomembna za tretje dejanje filma – napeti boj nad ulicami Seattla. V prizoru ni zgolj sam spopad, temveč tudi avtomobili, ki drvijo v nebo, avtobus, ki se sesuje ob stavbo, in mesto v obsednem stanju. Andrewova kamera, ki je sicer vedno prisotna, je uničena; zamenjala jo je paleta drugih snemanih naprav – telefonske kamere, varnostne kamere, kamere na bankomatih, kamere v policijskih avtomobilih… Vrhunec je silovit, razplet čustven.
Kaj pa začetek? Od kot vse te nadnaravne sposobnosti?
Trank in Landis sta zadevo pustila pretežno skrivnostno, zato pa je scenograf Stephen Altman z užitkom pripravil lokacijo, kjer se vse začne: luknja v skalnatih tleh, v kateri je prostor z mogočno kristalno gmoto, ki spušča sikajoče oblake. Prizorišče in vse, kar se zgodi zatem, bo med gledalci sprožilo nemalo vprašanj o tem, kaj so ustvarjalci natančno hoteli povedati. Max Landins pravi: »Z Joshem natanko veva, kaj se je zgodilo v tisti jami. A v filmu tega nikoli ne razložimo.«
Z mislijo maličiti avtomobile. Leteti. Imeti dovolj moči, da z zemljo zravnaš celo mesto. Kdo si ne bi želel takšnih sposobnosti? Kdo si ne bi želel doseči nemogočega? Kaj bi storili vi, sprašuje Kronika, če bi bili Andrew, Matt ali Steve? Česa bi bili zmožni vi?
O IGRALCIH
DANE DEHAAN (Andrew Detmer) se je pičla tri leta po začetku kariere že uveljavil kot eden najhitreje vzpenjajočih se zvezdnikov. Bržkone najbolj znan je po vlogi Jesseja v z zlatim globusom nagrajeni seriji ¬In Treatment, s katero je bil deležen odličnih kritik. V kinematografe prihaja s filmom Johna Hillcoata Wettest County s soigralci Shiom LaBeoufom, Tomom Hardyjem, Guyem Pearceom in Garyjem Oldmanom. Nedavno je dokončal snemanje filma Jack and Diane s Kylie Minogue, ob Danielu Radcliffu, Elizabeth Olsen in Jacku Hustonu pa triler Kill Your Darlings. Lani je dobil nagrado obie za nastop na odrskih deskah izven Broadwaya v predstavi The Aliens.
ALEX RUSSELL (Matt Garetty) je v domači Avstraliji prvi od svojih sošolcev z igralske akademije dobil glavno vlogo v celovečercu: igral je v Wasted on the Young, ki si je po festivalu v Torontu prislužil nemalo pozornosti. Takoj po prihodu v Los Angeles je dobil vlogo v neodvisnem filmu Almost Kings in potem posnel še težko pričakovani avstralski film Bait z Julianom McMahonom in Xavierjem Samuelom.
MICHAEL B. JORDAN (Steve Montgomery) je igral v dveh najbolj vidnih TV serijah preteklega desetletja – v The Wire in Friday Night Lights. Kritiki so ga na vsa usta hvalili za vlogo Wallacea s trdo kožo in mehkim srcem v prvi. Pred kratkim je gostoval v seriji Parenthood. Že v mladih letih je dobil priložnost, da se poda v profesionalne igralske vode; Bill Cosby mu je leta 1999 dal vlogo Michaela v svoji humoristični seriji Cosby, hkrati pa je igral v nadaljevanki The Sopranos. Naslednje leto je izmed stotih upajočih kandidatov dobil vlogo v celovečercu Hardball s Keanujem Reevesom. Leta 2003 je postal najmlajši Afro-Američan s pogodbo za žajfnico All My Children; igral je posvojenca lika, ki ga je igrala Susan Lucci. Nato je dobil glavno vlogo v neodvisnem filmu Blackout z Melvinom Van Peeblesom in Jeffreyjem Wrightom. Leta 2007 je igral v humoristični seriji The Assistants in nato v filmu Pastor Brown. Gostoval je tudi v serijah CSI, Cold Case, Lie to Me, Without a Trace in Law & Order. Trenutno ga lahko vidimo v najnovejšem filmu Georga Lucasa Red Tails o prvih afro-ameriških pilotih med drugo svetovno vojno.
MICHAEL KELLY (Richard Detmer) je nastopal v seriji Criminal Minds: Suspect Behavior, igral je najboljšega prijatelja Matta Damona v The Adjustment Bureau in se ob Seanu Pennu in Naomi Watts pojavil v filmu Fair Game. Kmalu ga bomo videli v Man of Steel Zacka Snyderja. Leta 2008 je ob Angelini Jolie in Johnu Malkovichu igral v Eastwoodovi drami Changeling; z vlogo si je prislužil mesto na seznamu desetih igralcev po izboru časnika Daily Variety, na katere je treba biti pozoren. Istega leta je nastopil v miniseriji Generation Kill. Igral je v filmih Law Abiding Citizen, Did You Hear About the Morgans,? Defendor, Invincible, Dawn of the Dead, Tenderness, The Narrows, Broken English, and Loggerheads, M. Night Shyamalan’s Unbreakable, Milos Forman’s Man on the Moon in River Red. Na TV je nazadnje igral v serijah Law & Order: Criminal Intent in Fringe, videli pa smo ga tudi v The Sopranos, Kojak in Level 9. Gostoval je v Law & Order: Special Victims Unit, Law & Order, C.S.I. Miami, The Shield, Judging Amy, The Jury in Third Watch. Igra tudi na gledaliških deskah.
ASHLEY HINSHAW (Casey Letter) je debitirala v seriji Gossip Girl in igrala v seriji Fringe. Kmalu jo bomo ob Miley Cyrus in Demi Moore videli v komediji LOL v režiji Lise Azuelos. Pred igralsko kariero se je udinjala kot manekenka in obraz posojala nekaterim največjim oglasnim kampanjam, med njimi za podjetje Abercrombie & Fitch.
O USTVARJALCIH
JOSH TRANK (režija, zgodba) se s filmom poklicno ukvarja že od 14. leta, ko se je začel udinjati kot montažer na lokalni javni TV postaji v Los Angelesu. Po srednji šoli je delal v post-produkciji v nekaj filmskih podjetjih in nekaj let pozneje posnel video Stabbing at Leia’s, ki je postal spletni fenomen in si nabral prek 10 milijonov ogledov. Zatem je z Robertom Sieglom posnel kritiško priznani neodvisni celovečerec Big Fan.
MAX LANDIS (scenarij, zgodba), ima pri petindvajsetih za seboj že dobro desetletje pisanja in prek 60 scenarijev. Kronika je prvi v seriji scenarijev, ki jih je Max zasnoval lani in jih skušal prodati različnim studiem. Že v prvi polovici leta ga je podvig pripeljal na naslovnico revije za scenariste Script, čaka pa ga še nekaj projektov v različnih fazah priprave pri najbolj vidnih studiih in produkcijskih hišah.
Nadeja se, da bo v prihodnosti tudi režiral.
JOHN DAVIS (producent), predsednik podjetja Davis Entertainment iz Los Angelesa, je med najbolj plodnimi hollywoodskimi producenti, saj ima za seboj že prek 90 celovečercev in TV filmov, ki so po svetu skupaj navrgli prek 4,8 milijard dolarjev. Njegovo podjetje, ki ga je ustanovil leta 1986, ima dolgoročno pogodbo s studiem 20th Century Fox, producira pa za vse velike in manjše studie. Davis je tako produciral občudovanja vredno paleto filmov vseh žanrov; resda pa največje uspehe žanje za akcijskimi trilerji, kot so zf film I, Robot z Willom Smithom, uspešnica The Firm s Tomom Cruisom, Courage Under Fire z Denzelom Washingtonom, Waterworld s Kevinom Costnerjem, Predator z Arnoldom Schwarzeneggerjem, Behind Enemy Lines z Owenom Wilsonom in Genom Hackmanom, Predator 2, Flight of the Phoenix z Dennisom Quaidom, akcijski film Johna Wooja Paycheck z Benom Affleckom in Umo Thurman, Alien vs. Predator... in družinskimi filmi, kot so Mr. Popper’s Penguins z Jimom Carreyjem, Norbit, pri katerem je že v četrto sodeloval z Eddiejem Murphyjem – poprej še pri Daddy Day Care in dveh uspešnih nadaljevanjih o Dr. Dolittlu – Garfield in Garfield 2, trilogija z Jackom Lemmonom inWalterjem Matthaujem Out to Sea, Grumpy Old Men in Grumpier Old Men, Fat Albert po scenariju Billa Cosbyja, Marmaduke po istoimenskem stripu, komedija z Jackom Blackom Gulliver’s Travels…
Poleg tega je produciral še novo verzijo kultne klasične grozljivke iz leta 1971 When a Stranger Calls in film Heartbreakers s Sigourney Weaver, Genom Hackmanom in Jennifer Love Hewitt. Davis se ima za uspeh zahvaliti predvsem svoji sposobnosti, da vedno znova pritegne najbolj uspešne igralce, režiserje, scenariste in ostale ustvarjalce. Produciral je kar štiri filme, ki so dobili nadaljevanja (Predator, Grumpy Old Men, Dr. Dolittle in Garfield) in prerasli v uspešne franšize, zaradi česar Davis slovi kot sposoben 'gojitelj' znamk, ki denarja ne prinašajo zgolj na filmskih platnih. Davis producira tudi filme iz franšiz Garfield in Dr. Dolittle, ki izidejo samo na DVD nosilcih. Znan je tudi po filmih, ki jih vedno znova producira z omejenimi proračuni in tako poveča domači in mednarodni zaslužek. Prvega Garfielda je na primer posnel za 42 milijone dolarjev, po svetu pa je film prinesel 200 milijonov. Nadalje je sposoben zagotoviti pravice za snemanje projektov, za katere so se neuspešno potegovali premnogi drugi – med temi naslovi so Garfield, Fat Albert, The Sims, Marmaduke, Dr. Dolittle, Flight of the Phoenix, Grishamova romana The Firm in The Chamber, biografiji Jesseja Venture in Little Richarda…
Za TV je produciral 20 filmov, med njimi The Jesse Ventura Story, Little Richard in Miracle at Midnight s Samom Waterstonom. Oddelek za TV pri njegovem podjetju, ki razvija serije in TV filme, ima pogodbe z vsemi glavnimi radiodifuznimi in kabelskimi mrežami v ZDA. Tako je produciral tudi miniserijo Asteroid, Volcano: Fire on the Mountain, Truman Capote’s One Christmas s Katharine Hepburn in This Can’t Be Love s Katharine Hepburn in Anthonyjem Quinnom. V Denverju rojeni Davis je postal obseden s filmom, ko je njegov oče kupil lokalno kinodvorano in je fantič v njem prodajal pokovko, zraven pa na leto videl po 300 filmov. Poleg v filmskem poslu se izkazal tudi kot ustanovitelj in direktor več TV postaj in podjetja Wetzel’s Pretzels.
ADAM SCHROEDER (producent) ima za seboj filme, kot so Sleepy Hollow Tima Burtona, The Truman Show Petra Weira, A Simple Plan Sama Raimija, The Tuxedo z Jackiejem Chanom, A Little Bit Of Heaven s Kate Hudson, Gaelom Garcio Bernalom in Kathy Bates, Wonder Boys Curtisa Hansona, Angela’s Ashes Alana Parkerja, Bringing Out the Dead Martina Scorseseja, In & Out Franka Oza, Rules Of Engagement Williama Friedkina, South Park: Bigger, Longer & Uncut, Shaft, The First Wives Club, Changing Lanes, Orange County in Zoolander. Na producentsko pot je stopil kot koproducent filma Clueless in nato koproduciral serijo z istim naslovom, Mother Alberta Brooksa, Ransom Rona Howarda in film Marvin’s Room.
tekst in foto: Blitz Film & Video Distribution d.o.o.
režija: Josh Trank
scenarij: Max Landis, Josh Trank
igralci: Dane DeHaan, Alex Russell, Michael B. Jordan, Michael Kelly in drugi
žanr: znanstveno-fantastična drama
Bolj zares ne more iti. Andrew, Matt in Steve so najstniki kot vsi drugi – vsak od njih ima svoj značilen značaj in vsak od njih se spopada z znanimi izzivi, ki jih prinašajo srednja šola, nova prijateljstva in raziskovanje novih poti v njihovih nenehno spreminjajočih se življenjih. Nepopolni so, nespretni in nekoliko neprevidni.
Lahko bi bili vi.
Kot mnogi izmed nas so obsedeni z beleženjem dogodkov v svojih življenjih, pa naj bodo še tako vsakdanji… ali, v njihovem primeru, nevsakdanji. Kajti Andrew, Matt in Steve so naleteli na nekaj, česar sami ne morejo dojeti. Česar nihče ne more dojeti. Njihovo odkritje jim priskrbi neverjetne nadnaravne sposobnosti; če govorimo v stripovskem jeziku, fantje postanejo superjunaki: zmožni so… no, česarkoli. Z mislimi lahko premikajo predmete; razbijajo avtomobile; naučijo se leteti...
Potem se nad vse skupaj zgrnejo oblaki. Kaj bi storili vi, če bi se vse to zgodilo vam? Česa bi bili zmožni? Vprašanji, ki jih zastavlja Kronika, novi film, kakršnega doslej še niste videli. Film s superjunakom, ki to v resnici ni. Površno gledano gre za novi podžanr »najdenih posnetkov« ali filmov z »zornim kotom«, a tudi pravila tega podžanra obrne na glavo. Zanimiv je in vznemirljiv, pa se gledalec še vedno lahko poistoveti z zgodbo; bogato, domiselno je posnet in z dodelanimi posebnimi učinki, a izhaja iz resničnosti.
Kaj bi torej storili vi, če bi nenadoma pridobili sposobnosti, ki jih znanost ne zna pojasniti? Bi si omislili posebno opravo, odleteli in se spopadli z zlikovci? Če ste najstnik, bi bržkone rekli: Pa kaj še! Uživali bi, se domišljali raznih potegavščin in se morda maščevali vsem, ki so si vas kdaj privoščili. Morda bi te sposobnosti nadgradile vaše ne tako plemenite lastnosti. Ali še kaj hujšega.
»V večini zgodb nadnaravne sposobnosti običajno pripadajo dobri in slabi strani; v resničnem svetu bi jih dobili tisti, ki jih potrebujejo; glede na nujo,« pravi Josh Trank, ki s tem filmom debitira kot režiser in je z Maxom Landisom tudi spisal scenarij. »Ko si najstnik, je nuja ta, da skušaš biti srečen. Smejati se hočeš in se s temi sposobnostmi kar se da zabavati.«
Trank se je odločil, da Kronika ne bo »film iz zornega kota naših očetov. Zgodba je zelo osrediščena; ne gre za domišljijski ali žanrski film, temveč za zgodbo o mladih. O resničnih najstnikih, ne o karikaturah mladih. Njihova življenja so vse prej kot popolna. Spustimo se v njihov svet in odkrijemo, s kakšnimi izzivi se spopadajo, še preden se jim začno dogajati nevsakdanje reči. Ko dobijo nadnaravne sposobnosti, so liki in zgodba že tako dobro zasidrani, da se film prevesi v raziskovanje, kako se spopadajo z temi sposobnostmi.«
Max Landis, ki je scenarij spisal na podlagi svoje in Trankove zgodbe, dodaja: »Po mojem bo Kronika gledalcem ponudila spoznanje, da bi tudi sami ravnali natanko tako, če bi imeli nadnaravne sposobnosti.«
Producent John Davis pravi, da je Kronika vse prej kot »po kopitu narejen film« in da zadovoljuje potrebo po pogumnem, nič kaj tradicionalnem podajanju zgodbe, kakršnega si želi dandanašnje občinstvo. »Svež je in drugačen,« pravi Davis, ki se z Landisom pozna že iz otroških let. »Kronika prinaša edinstveno vizijo, ki je ostala neokrnjena od trenutka, ko sta Josh in Max prvič premlevala koncept. Znane koncepte, kot sta superjunaki in 'najdeni posnetki', popelje v povsem novo smer.«
Naslov sam se obrega ob našo obsedenost, da zabeležimo vse, kar se nam dogaja – prek družabnih omrežij in celo kamer, s katerimi snemamo naša življenja. In to zgolj zato, ker to zmoremo. »Živimo v svetu, kjer lahko v vsakem hipu posnamemo, kar hočemo,« pravi Trank. »Ta generacija prinaša novo estetiko. Dandanes sami sebe največkrat fotografirajo srednješolci. Skoraj vsakdo ima nekakšno obliko kamere in na družabna omrežja vsakih nekaj sekund nalaga svoje fotografije. Tako da gledamo tudi vse več filmov, ki jih navdihuje tovrstna tehnika.«
Glavnina filma je podana skozi oči Andrewa, ustvarjalnega mladeniča s težavami, ki ima izostren pogled in kakovostno HD kamero. »Kronika ni ravno konvencionalen film o 'najdenih posnetkih',« razloži Trank, namigujoč na filme s pretežno tresočo se kamero in zrnatimi posnetki. »Namesto tega smo hoteli skrajno nadzorovan film s premišljeno podobo, kot ga vidi nadarjen mladenič. Andrew s kamero rokuje inteligentno in na film ujame vse bolj neverjetne dogodke.«
Andrewove nove nadnaravne sposobnosti njegovim snemalnim sposobnostim dodajo novo razsežnost, kar Kroniki daje edinstveno podobo in strukturo. »Andrew začne kamero uporabljati na daljavo, kar odpre povsem nov svet,« pove Trank. »Kamera je na nek način povezana z njegovimi možgani, zato lahko lebdi, leti in akcijo posname na edinstvene načine. Nekje na polovici filma gledalec dojame, da gleda nekaj, česar doslej še ni videl; in v zadnjih 15 minutah se vse skupaj sprevrže v pravo norišnico. Film se nenehno nadgrajuje – od osebnega in prizemljenega do epskega in nepredvidenega.«
Ob začetku filma je Andrew vase zaprt in nedružaben najstnik in – še preden dobi nadnaravne sposobnosti – privezan na svojo kamero. To je edina reč, na katero je res navezan. »Je kot muha na zidu, ki ga poznajo vsi v šoli, a se bodisi ne zmenijo zanj ali pa se spravljajo nanj,« pravi Trank. Fant se iz negotovega najstnika prelevi v pravega narcisa, kot se utegne zgoditi vsakomur, ki se znajde v nenavadnih okoliščinah. Kot pravi Dane DeHaan, ki igra Andrewa, »se te, če dobiš nadnaravne sposobnosti in doživljaš, česar ni še nihče, polasti občutek, da si bog.«
Andrewov vidik – vedno je za kamero in snema vse, kar vidi – je DeHaanu omogočil, da prevzame tudi nekatere obveznosti izza kamere in se svojega lika loti, kot da prav zares rokuje s kamero. Hkrati so morali direktor fotografije Matthew Jensen in snemalci razmišljati kot igralci. Pozabiti so morali na težko priučene snemalne sposobnosti. Jensen je mnogokrat snemal prek DeHaanove rame, da se zdi, kot da snema Andrew; in Trank je snemalcem dal proste roke, da so se domislili novih konceptov, načinov in zornih kotov, ki so pripomogli k občutku, da Andrew s kamero rokuje zgolj z mislimi. Rezultat je izjemen: elegantna in prefinjena kamera, ki govori o nadnaravnih sposobnostih lika.
Poleg Andrewa sta v skupinici z novimi sposobnostmi še njegov bratranec Matt (Alex Russell) in kralj šole Steve (Michael B. Jordan). Na začetku zgodbe je prvi ciničen vseved, ki je preveč kul, da bi ga sploh kaj brigalo. A nato se povsem spremeni. Michael B. Jordan, ki igra tudi v novem zgodovinskem epu Georga Lucasa Red Tails, upodablja Steva, ki, kot pravi igralec, »je vse, kar si najstnik želi biti. Najbolj priljubljen dijak, vrhunski športnik, le korak od položaja predsednika šole. V Andrewovo življenje stopi kot nekakšen angel varuh, zvleče ga v družabno dogajanje in poskrbi, da se Andrew začne počutiti dobro v svoji koži.«
O SNEMANJU FILMA
Trank je film do potankosti… beležil in ustvarjal svojo kroniko že pred snemanjem. Za vsak posebni učinek in zorni kot kamere je skiciral vizualizacijo in pripravil podrobno »režiserjevo izjavo«, v kateri je opisal svoje načrte, teme in metodologijo. Ker gre za zapleteno, a na videz nevidno spajanje igre, kaskaderskih vragolij ter vizualnih in posebni učinkov, je bil ta zapis za njegove sodelavce dragocen vodnik. Pri tem je Trank hotel, da je vse kar se da resnično: »Film je drugačen, ker gre za res osebno zgodbo; fante pobliže spoznamo,« zatrjuje režiser. »Radi bi, da se gledalci postavijo v Andrewove čevlje in izkusijo, kar izkuša on, ne pa, da razmišljajo, kako mularija sploh leti. Vizualni učinki so se morali izgubiti v zgodbi, likih, čustvih.«
Seveda so bili prizori z letenjem skrajno zahtevni in velik izziv – ne le s pomočjo vizualnih učinkov, temveč tudi posebne opreme, ki jo je oblikoval Simon Hansen, sicer priznan strokovnjak za vizualne učinke. Hansen se je domislil tehnologije in opreme, ki sta poskrbeli za »letenje, kakršnega še niste videli,« kot obljublja Trank. »Za najbolj realistično letenje gre, kar sem ga kdaj videl.«
Igralci so morali precej vaditi, da so se privadili na opremo. »Že od vsega začetka je Josh hotel čim več akcije pred kamero, v živo, z igralci, ki izvajajo lastne vragolije,« pripoveduje izvršno producent James Dodson. »Brez vidnih naporov smo morali potem združiti te zaigrane učinke, ki so se res odvijali pred našimi očmi, z dodatnimi učinki, ki jih je Simon ustvaril v digitalnem mediju.«
Podrobne predpriprave, inventivna oprema za letenje in prefinjena uporaba kamer je še posebej pomembna za tretje dejanje filma – napeti boj nad ulicami Seattla. V prizoru ni zgolj sam spopad, temveč tudi avtomobili, ki drvijo v nebo, avtobus, ki se sesuje ob stavbo, in mesto v obsednem stanju. Andrewova kamera, ki je sicer vedno prisotna, je uničena; zamenjala jo je paleta drugih snemanih naprav – telefonske kamere, varnostne kamere, kamere na bankomatih, kamere v policijskih avtomobilih… Vrhunec je silovit, razplet čustven.
Kaj pa začetek? Od kot vse te nadnaravne sposobnosti?
Trank in Landis sta zadevo pustila pretežno skrivnostno, zato pa je scenograf Stephen Altman z užitkom pripravil lokacijo, kjer se vse začne: luknja v skalnatih tleh, v kateri je prostor z mogočno kristalno gmoto, ki spušča sikajoče oblake. Prizorišče in vse, kar se zgodi zatem, bo med gledalci sprožilo nemalo vprašanj o tem, kaj so ustvarjalci natančno hoteli povedati. Max Landins pravi: »Z Joshem natanko veva, kaj se je zgodilo v tisti jami. A v filmu tega nikoli ne razložimo.«
Z mislijo maličiti avtomobile. Leteti. Imeti dovolj moči, da z zemljo zravnaš celo mesto. Kdo si ne bi želel takšnih sposobnosti? Kdo si ne bi želel doseči nemogočega? Kaj bi storili vi, sprašuje Kronika, če bi bili Andrew, Matt ali Steve? Česa bi bili zmožni vi?
O IGRALCIH
DANE DEHAAN (Andrew Detmer) se je pičla tri leta po začetku kariere že uveljavil kot eden najhitreje vzpenjajočih se zvezdnikov. Bržkone najbolj znan je po vlogi Jesseja v z zlatim globusom nagrajeni seriji ¬In Treatment, s katero je bil deležen odličnih kritik. V kinematografe prihaja s filmom Johna Hillcoata Wettest County s soigralci Shiom LaBeoufom, Tomom Hardyjem, Guyem Pearceom in Garyjem Oldmanom. Nedavno je dokončal snemanje filma Jack and Diane s Kylie Minogue, ob Danielu Radcliffu, Elizabeth Olsen in Jacku Hustonu pa triler Kill Your Darlings. Lani je dobil nagrado obie za nastop na odrskih deskah izven Broadwaya v predstavi The Aliens.
ALEX RUSSELL (Matt Garetty) je v domači Avstraliji prvi od svojih sošolcev z igralske akademije dobil glavno vlogo v celovečercu: igral je v Wasted on the Young, ki si je po festivalu v Torontu prislužil nemalo pozornosti. Takoj po prihodu v Los Angeles je dobil vlogo v neodvisnem filmu Almost Kings in potem posnel še težko pričakovani avstralski film Bait z Julianom McMahonom in Xavierjem Samuelom.
MICHAEL B. JORDAN (Steve Montgomery) je igral v dveh najbolj vidnih TV serijah preteklega desetletja – v The Wire in Friday Night Lights. Kritiki so ga na vsa usta hvalili za vlogo Wallacea s trdo kožo in mehkim srcem v prvi. Pred kratkim je gostoval v seriji Parenthood. Že v mladih letih je dobil priložnost, da se poda v profesionalne igralske vode; Bill Cosby mu je leta 1999 dal vlogo Michaela v svoji humoristični seriji Cosby, hkrati pa je igral v nadaljevanki The Sopranos. Naslednje leto je izmed stotih upajočih kandidatov dobil vlogo v celovečercu Hardball s Keanujem Reevesom. Leta 2003 je postal najmlajši Afro-Američan s pogodbo za žajfnico All My Children; igral je posvojenca lika, ki ga je igrala Susan Lucci. Nato je dobil glavno vlogo v neodvisnem filmu Blackout z Melvinom Van Peeblesom in Jeffreyjem Wrightom. Leta 2007 je igral v humoristični seriji The Assistants in nato v filmu Pastor Brown. Gostoval je tudi v serijah CSI, Cold Case, Lie to Me, Without a Trace in Law & Order. Trenutno ga lahko vidimo v najnovejšem filmu Georga Lucasa Red Tails o prvih afro-ameriških pilotih med drugo svetovno vojno.
MICHAEL KELLY (Richard Detmer) je nastopal v seriji Criminal Minds: Suspect Behavior, igral je najboljšega prijatelja Matta Damona v The Adjustment Bureau in se ob Seanu Pennu in Naomi Watts pojavil v filmu Fair Game. Kmalu ga bomo videli v Man of Steel Zacka Snyderja. Leta 2008 je ob Angelini Jolie in Johnu Malkovichu igral v Eastwoodovi drami Changeling; z vlogo si je prislužil mesto na seznamu desetih igralcev po izboru časnika Daily Variety, na katere je treba biti pozoren. Istega leta je nastopil v miniseriji Generation Kill. Igral je v filmih Law Abiding Citizen, Did You Hear About the Morgans,? Defendor, Invincible, Dawn of the Dead, Tenderness, The Narrows, Broken English, and Loggerheads, M. Night Shyamalan’s Unbreakable, Milos Forman’s Man on the Moon in River Red. Na TV je nazadnje igral v serijah Law & Order: Criminal Intent in Fringe, videli pa smo ga tudi v The Sopranos, Kojak in Level 9. Gostoval je v Law & Order: Special Victims Unit, Law & Order, C.S.I. Miami, The Shield, Judging Amy, The Jury in Third Watch. Igra tudi na gledaliških deskah.
ASHLEY HINSHAW (Casey Letter) je debitirala v seriji Gossip Girl in igrala v seriji Fringe. Kmalu jo bomo ob Miley Cyrus in Demi Moore videli v komediji LOL v režiji Lise Azuelos. Pred igralsko kariero se je udinjala kot manekenka in obraz posojala nekaterim največjim oglasnim kampanjam, med njimi za podjetje Abercrombie & Fitch.
O USTVARJALCIH
JOSH TRANK (režija, zgodba) se s filmom poklicno ukvarja že od 14. leta, ko se je začel udinjati kot montažer na lokalni javni TV postaji v Los Angelesu. Po srednji šoli je delal v post-produkciji v nekaj filmskih podjetjih in nekaj let pozneje posnel video Stabbing at Leia’s, ki je postal spletni fenomen in si nabral prek 10 milijonov ogledov. Zatem je z Robertom Sieglom posnel kritiško priznani neodvisni celovečerec Big Fan.
MAX LANDIS (scenarij, zgodba), ima pri petindvajsetih za seboj že dobro desetletje pisanja in prek 60 scenarijev. Kronika je prvi v seriji scenarijev, ki jih je Max zasnoval lani in jih skušal prodati različnim studiem. Že v prvi polovici leta ga je podvig pripeljal na naslovnico revije za scenariste Script, čaka pa ga še nekaj projektov v različnih fazah priprave pri najbolj vidnih studiih in produkcijskih hišah.
Nadeja se, da bo v prihodnosti tudi režiral.
JOHN DAVIS (producent), predsednik podjetja Davis Entertainment iz Los Angelesa, je med najbolj plodnimi hollywoodskimi producenti, saj ima za seboj že prek 90 celovečercev in TV filmov, ki so po svetu skupaj navrgli prek 4,8 milijard dolarjev. Njegovo podjetje, ki ga je ustanovil leta 1986, ima dolgoročno pogodbo s studiem 20th Century Fox, producira pa za vse velike in manjše studie. Davis je tako produciral občudovanja vredno paleto filmov vseh žanrov; resda pa največje uspehe žanje za akcijskimi trilerji, kot so zf film I, Robot z Willom Smithom, uspešnica The Firm s Tomom Cruisom, Courage Under Fire z Denzelom Washingtonom, Waterworld s Kevinom Costnerjem, Predator z Arnoldom Schwarzeneggerjem, Behind Enemy Lines z Owenom Wilsonom in Genom Hackmanom, Predator 2, Flight of the Phoenix z Dennisom Quaidom, akcijski film Johna Wooja Paycheck z Benom Affleckom in Umo Thurman, Alien vs. Predator... in družinskimi filmi, kot so Mr. Popper’s Penguins z Jimom Carreyjem, Norbit, pri katerem je že v četrto sodeloval z Eddiejem Murphyjem – poprej še pri Daddy Day Care in dveh uspešnih nadaljevanjih o Dr. Dolittlu – Garfield in Garfield 2, trilogija z Jackom Lemmonom inWalterjem Matthaujem Out to Sea, Grumpy Old Men in Grumpier Old Men, Fat Albert po scenariju Billa Cosbyja, Marmaduke po istoimenskem stripu, komedija z Jackom Blackom Gulliver’s Travels…
Poleg tega je produciral še novo verzijo kultne klasične grozljivke iz leta 1971 When a Stranger Calls in film Heartbreakers s Sigourney Weaver, Genom Hackmanom in Jennifer Love Hewitt. Davis se ima za uspeh zahvaliti predvsem svoji sposobnosti, da vedno znova pritegne najbolj uspešne igralce, režiserje, scenariste in ostale ustvarjalce. Produciral je kar štiri filme, ki so dobili nadaljevanja (Predator, Grumpy Old Men, Dr. Dolittle in Garfield) in prerasli v uspešne franšize, zaradi česar Davis slovi kot sposoben 'gojitelj' znamk, ki denarja ne prinašajo zgolj na filmskih platnih. Davis producira tudi filme iz franšiz Garfield in Dr. Dolittle, ki izidejo samo na DVD nosilcih. Znan je tudi po filmih, ki jih vedno znova producira z omejenimi proračuni in tako poveča domači in mednarodni zaslužek. Prvega Garfielda je na primer posnel za 42 milijone dolarjev, po svetu pa je film prinesel 200 milijonov. Nadalje je sposoben zagotoviti pravice za snemanje projektov, za katere so se neuspešno potegovali premnogi drugi – med temi naslovi so Garfield, Fat Albert, The Sims, Marmaduke, Dr. Dolittle, Flight of the Phoenix, Grishamova romana The Firm in The Chamber, biografiji Jesseja Venture in Little Richarda…
Za TV je produciral 20 filmov, med njimi The Jesse Ventura Story, Little Richard in Miracle at Midnight s Samom Waterstonom. Oddelek za TV pri njegovem podjetju, ki razvija serije in TV filme, ima pogodbe z vsemi glavnimi radiodifuznimi in kabelskimi mrežami v ZDA. Tako je produciral tudi miniserijo Asteroid, Volcano: Fire on the Mountain, Truman Capote’s One Christmas s Katharine Hepburn in This Can’t Be Love s Katharine Hepburn in Anthonyjem Quinnom. V Denverju rojeni Davis je postal obseden s filmom, ko je njegov oče kupil lokalno kinodvorano in je fantič v njem prodajal pokovko, zraven pa na leto videl po 300 filmov. Poleg v filmskem poslu se izkazal tudi kot ustanovitelj in direktor več TV postaj in podjetja Wetzel’s Pretzels.
ADAM SCHROEDER (producent) ima za seboj filme, kot so Sleepy Hollow Tima Burtona, The Truman Show Petra Weira, A Simple Plan Sama Raimija, The Tuxedo z Jackiejem Chanom, A Little Bit Of Heaven s Kate Hudson, Gaelom Garcio Bernalom in Kathy Bates, Wonder Boys Curtisa Hansona, Angela’s Ashes Alana Parkerja, Bringing Out the Dead Martina Scorseseja, In & Out Franka Oza, Rules Of Engagement Williama Friedkina, South Park: Bigger, Longer & Uncut, Shaft, The First Wives Club, Changing Lanes, Orange County in Zoolander. Na producentsko pot je stopil kot koproducent filma Clueless in nato koproduciral serijo z istim naslovom, Mother Alberta Brooksa, Ransom Rona Howarda in film Marvin’s Room.
tekst in foto: Blitz Film & Video Distribution d.o.o.
