Mestni svet občine Ljubljana je na seji 26. maja 2008 sprejel sklep o ustanovitvi javnega zavoda Kinodvor. Zavod je mestni kino, ki prikazuje zahtevnejšo in kakovostno filmsko produkcijo in s svojim delovanjem omogoča njeno kontinuirano dostopnost na območju Mestne občine Ljubljana in širše. Javni zavod Kinodvor skrbi tudi za izvajanje filmske vzgoje in promocijo filma. MOL je v ta namen v zelo kratkem času zagotovila potrebna sredstva za nakup tehnične opreme kina, za njegovo delno obnovo in
za izvajanje programa.
Kakovostno delovanje Kinodvora je pogojeno tudi s sodelovanjem in povezovanjem akterjev, ki sooblikujejo filmsko kulturo v Sloveniji, še posebej s filmskimi distributerji. Pri vzpostavljanju Kinodvora imamo priložnost, da opredelimo skupen interes vseh, ki delujejo na področju filma, saj ta interes predstavlja osnovo za razvoj celotnega področja in oblikovanje Kinodvora. Dogovor o sodelovanju pri izvajanju programa Kinodvora tako vsebuje osnovna izhodišča za dolgoročno uspešno delovanje Kinodvora in sodelovanje z akterji s področja filma. Gre za novo prakso v kulturni politiki, ki temelji na pristopu javno-zasebnega partnerstva in vnaša v prostor zavest o pomenu dolgoročnega sodelovanja vseh delujočih na področju filma v Ljubljani. Vsekakor je to veliko zagotovilo, da bo Kinodvor v mestno kulturo vnesel nove, dragocene vsebine.
Kinodvor bo zagotavljal kakovost, odprtost in dinamičnost programa, raznolikost in dostopnost programa v skladu s Strategijo razvoja kulture MOL 2008–2011, kakovostne tehnične pogoje za predvajanje filmov oz. kakovostno kinematografsko izkušnjo, trajnostno in načrtno pedagoško ter izobraževalno dejavnost, odprtost prostora za dejavnosti nevladnega sektorja, ki deluje na področju avdiovizualne kulture, organizacijo in koprodukcijo festivalov na področju avdiovizualne kulture, prostor in informacijsko podporo za mrežno povezovanje akterjev, ki delujejo na filmskem področju idr. Podpisani, predstavniki distributerjev, MEDIA Desk Slovenija in Pionirskega doma – Centra za kulturo mladih, pa se skupaj s Kinodvorom zavezujejo k sodelovanju v duhu partnerstva za zagotovitev čim boljše kakovosti in aktualnosti filmskega programa v Kinodvoru.
Bančni rop (The Bank Job)
Velika Britanija, 2008, barvni, 1:2.35, 111 minut
režija Roger Donaldson
scenarij Dick Clement, Ian La Frenais
fotografija Michael Coulter
montaža John Gilbert
glasba J. Peter Robinson, The Storys
producenta Steve Chasman, Charles Roven
igrajo Jason Statham, Saffron Burrows, Stephen Campbell Moore, Daniel Mays, James Faulkner, Alki David, Michael Jibson, Peter De Jersey
distribucija v Sloveniji BLITZ Film & Video Distribution
premiera 1. 10. 2008 v Kinodvoru
žanr - (politična) kriminalka; roparski film
zgodba
Bančni rop je kriminalka, posneta po resničnih dogodkih. Razkriva ozadje enega najbolj nenavadnih, kontroverznih in uradno še vedno nepojasnjenih bančnih ropov vseh časov v Združenem kraljestvu.
Septembra 1971 so tatovi izkopali predor pod londonsko ulico Baker, vdrli v podzemni sef tamkajšnje banke in izpraznili na tisoče zasebnih predalov z nakitom in gotovino v skupni vrednosti več milijonov funtov. Nobena dragocenost ni bila nikoli najdena in vrnjena lastnikom. Nihče ni bil aretiran. Nezaslišan bančni rop je nekaj dni polnil naslovnice londonskih časopisov, potem pa je po zaslugi nevsakdanje odredbe britanske vlade nenadoma vse potihnilo. Do danes.
Bančni rop naposled razkriva, kaj se je v resnici skrivalo v sefih. Labirintna zgodba poleg drznega ropa vključuje umore, korupcijo na najvišji ravni in seksualni škandal, v katerega je bila vpletena sama kraljevska družina.
Bančni rop je zgodba o ropu, v kateri so roparji še najbolj nedolžni. Film, cinefilska poslastica, med drugim obuja spomine na nekoč popularen žanr (spodletelih) bančnih ropov in predstavlja eleganten poklon trdim kriminalkam sedemdesetih.
zanimivosti
Ena izmed osrednjih figur filma, okrog katere (in zaradi katere) se vrti vsa zamotana štorija, je resnični lik Michaela de Freitasa, črnskega aktivista s partizanskim imenom Michael X, ki si ga je nadel po ameriškem vzorniku Malcolmu X. Za razliko od svoje radikalne in radikalno pravičniške ameriške matrice pa je bil londonski Michael X zgolj radikalna zmes samooklicanega črnskega revolucionarja, zvodnika, preprodajalca mamil, izsiljevalca in uličnega pretepača, prijatelja filmskih in glasbenih zvezd, ne nazadnje tudi ultimativnih mokrih sanj mladih britanskih salonskih aktivistk. Njegova vloga v zmešnjavi bančnega ropa, ki ga popisuje film, je uradno še vedno nepojasnjena in vsa dokumentacija o tem zapečatena, dejstvo pa je, da je Michael X leta 1975 visel zaradi umora, povezanega s tem bančnim ropom.
Bančni rop je v Veliki Britaniji kmalu zaslovel pod imenom »walkie-talkie rop«, saj se je med praznjenjem sefov pripetil nevsakdanji incident. Roparji pod zemljo so imeli na strehi stolpnice pred banko pomagača, ki jih je po radijski zvezi obveščal o stanju nočne ulice, da ne bi zločina slučajno zmotila kakšna policijska patrulja. Zvezo med roparji je po naključju prestregel neki londonski radioamater in o tem seveda nemudoma obvestil policijo, vendar se je ta kmalu znašla v silni zagati: dobesedno pred njihovimi nosovi in ušesi se je dogajal rop stoletja, nemogoče pa je bilo natančno locirati ogroženo banko, saj se je v premeru desetih milj, kolikor so nesli radijski valovi, nahajalo na stotine londonskih bank.
izjave kritikov
»Film se razpleta s hitrostjo ekspresnega vlaka, utelesi etos šestdesetih v trenutku, ko je ta povsem podivjal, in ponuja kopico umazane, subverzivne zabave.«
Philip French, The Observer
»Režiser Roger Donaldson drži suspenz na vrhuncu od začetka filma do konca, ko boste hoteli vedeti še več o ropu, ki je dobesedno pretresel imperij.«
Peter Travers, Rolling Stone
»Kar je najbolj prekleto pomembno – in čas je že bil, da se to končno zgodi – Bančni rop je prvi spodoben film Jasona Stathama vse od časov, ko je razgrajal po zgodnjih roparskih filmih Guyja Ritchija. /.../ Po pravici povedano je ob tem najnovejšem filmu Rogerja Donaldsona Oceanovih enajst videti kot dokumentarec bratov Maysles.«
Robert Wilonsky, The Village Voice
»Zapletena teorija zarote, ki obdaja bančni rop, je naravnost fantastična.«
J. R. Jones, Chicago Reader
portret režiserja
Roger Donaldson se rodi leta 1945 v Avstraliji in se v letu 1965 preseli na Novo Zelandijo, kjer odpre majhno fotografsko delavnico. Ljubezen do fotografije ga pripelje do ljubezni do filma in za novozelandsko televizijo kmalu režira televizijsko nadaljevanko Winners and Losers. Leta 1977 posname svoj kinematografski prvenec z naslovom Sleeping Dogs, ki je obenem prvi novozelandski film po petnajstih letih. Spodbujen z uspehom filma Donaldson lobira pri novozelandski vladi, ki leta 1978 ustanovi filmski sklad in tako vzpostavi temelje filmske produkcije v državi. Nova Zelandija za Donaldsona kmalu postane premajhna; odzove se povabilu Hollywooda in leta 1984 posname svoj prvi ameriški film The Bounty, v katerem nastopita Mel Gibson in Anthony Hopkins. Film je sprejet v uradni program festivala v Cannesu in nominiran za zlato palmo, kar se Donaldsonu pozneje ne zgodi več. Preusmeri se namreč v bolj komercialne vode in za velike studie zrežira kopico uspešnic; med njimi so danes kultni neo-noir triler Brez izhoda (No Way Out, 1987) s Kevinom Costnerjem, legendarni Koktejl (Cocktail, 1988) s Tomom Cruiseom, mračne Bele peščine (White Sands, 1992) z Willemom Dafojem, priredba Peckinpahove klasike Pobeg (1994) z Alecom Baldwinom in Kim Basinger ter ambiciozni politični triler o kubanski raketni krizi Trinajst dni (Thirteen Days, 2000). V domačih kinematografih smo nazadnje lahko gledali njegov nenavadni biografski film Lovec na rekorde: legenda o motorju (The World's Fastest Indian, 2005) z Anthonyjem Hopkinsom v naslovni vlogi. Bančni rop lahko razumemo tudi kot režiserjevo vrnitev v bolj intimno okolje neodvisne produkcije, manjših proračunov in posledično večje ustvarjalne svobode.
portret igralcev
Jason Statham, ki s svojo karizmo na plečih prenaša dobršen del filma Bančni rop, je kariero igralca začel povsem naključno. Pred začetkom koketiranja z velikimi platni je bil eden najboljših britanskih plavalcev, ki je na svetovni lestvici kotiral na prestižnem dvanajstem mestu. Med nekim treningom ga je opazila snemalna ekipa, ki je iskala nove obraze in telesa za različne reklamne posnetke. Tako je Statham ob snemanju reklame za neko podjetje spoznal lastnika, ki je bil po naključju tudi eden izmed producentov filma Morilci, tatovi in dve nabiti šibrovki (Lock, Stock and Two Smoking Barrels, Guy Ritchie, 1998). Stathama je seznanil z nadobudnim režiserjem, ki je v plavalcu nemudoma prepoznal neizkoriščen dramski potencial ter ga zasedel v eni ključnih vlog bodoče uspešnice. Statham naslednjič zaigra čez dve leti v novi Ritchiejevi uspešnici Pljuni in jo stisni (Snatch, 2000), takoj zatem pa začnejo prestižne ponudbe kar deževati. Statham kmalu sodeluje z legendarnim Johnom Carpenterjem v podcenjeni znanstvenofantastični srhljivki Duhovi Marsa (Ghosts of Mars, 2001), v še enem znanstvenofantastičnem trilerju Edini (The One, James Wong, 2001) zaigra skupaj z Jetom Lijem, njegova usoda globalnega modernega akcijskega junaka pa je dokončno zapečatena, ko mu Luc Besson ponudi naslovno vlogo v kinetičnem Prenašalcu (The Transporter, Corey Yuen, 2002), ki mu do danes sledita še dve nadaljevanji. Vrsta kritikov in oboževalcev postavnega igralca se med tem ves čas pritožuje, da prav noben izmed filmov, v katerih nastopi Statham v dobro desetletje trajajoči karieri, zares ne izkoristi vseh potencialov zvezdnika – poleg izjemne psihofizične kondicije, ki jo razkazuje v svojih akcijskih eskapadah, je ta namreč tudi preprosto dober igralec, kar je pokazal že v prvih dveh filmih. Bančni rop je naposled stvaritev, kjer bolj kot posebni učinki in dramatični akcijski prizori pride do izraza Stathamov igralski talent, predvsem psihološka sposobnost obvladovanja prostora, ki spominja na pritajeno mešanico agresivnosti in inteligence, kakršna je zaznamovala hladnokrvne in od življenja večje junake roparskih filmov sedemdesetih, obdobje, ki se mu Bančni rop obenem priklanja, ga citira in parodira.
Stathamovi karizmi v filmu nadvse uspešno kljubuje bivši fotomodel Saffron Burrows, angleška igralka, rojena v družino zagrizenih socialistov, ki si je kot najstnica služila denar s prodajanjem lokalnega socialističnega glasila, danes pa v skladu s svojimi političnimi prepričanji prijateljuje s Ségolène Royal. Saffron Burrows je v svet filma stopila skozi velika vrata, z vlogo v danes klasičnem političnem filmu V imenu očeta (In the Name of the Father, 1993) Jima Sheridana, skrben izbor vlog pa je zaznamoval tudi njeno nadaljnjo kariero. Tako še najbolj slovi po odmevnih nastopih v dveh drznih filmih Mika Figgisa: Gospodična Julie (Miss Julie, 1999) in Časovna koda (Timecode, 2000), na nepozaben način je upodobila Klimtovo muzo v biografskem filmu Klimt (2006) velikega avtorja Raoula Ruiza, pogosto pa nastopa tudi na odrskih deskah.
izjave ustvarjalcev filma
»Privlačila me je ideja, da imam opravka z resnično zgodbo in s kopico izredno zanimivih dejstev o tem bančnem ropu. Prav tako se mi je zdelo sijajno, da po več kot dvajsetih letih spet snemam v Angliji. Ena izmed čudovitih reči, povezanih s tem, je fantastičen razpon resnično dobrih, nadarjenih igralcev v Angliji, zato je bilo izbiranje čisti užitek. Zame so filmi vedno tesno povezani s tem, kdo nastopa v njih. /.../ Mislim, da je Jason Statham izredno karizmatičen igralec, ki se je preizkusil že v vseh vrstah filmov. Težko je natančno opredeliti, kaj je tisto, kar iz igralca naredi zvezdo; sam mislim, da je to Stathamova izredna karizma. Resnično ga vidim kot britansko verzijo Steva McQueena – obdarjen je z neko posebno, zamišljeno kvaliteto. Iz malega je sposoben ustvariti veliko. Ima odličen glas. Vse te stvari ga napravljajo unikatnega – podoben ni nikomur, ki se danes sprehaja čez velika platna. /.../ Zdelo se mi je, da bomo skupaj ustvarili zanimiv film, ki bo vseboval več različnih pogledov. Uživam v preiskovanju motivov za delovanje neke družbe in tokrat so me zanimala dejstva, zgodovinska dejstva o nekem specifičnem časovnem obdobju in politiki, ki ga je zaznamovala. /.../ Osebno obožujem raziskovanje, v tem se znam resnično izgubiti. Za film sem se pripravljal tako, da sem prebiral vse takratne časopise, se zakopal v nacionalne arhive in izbrskal kopico podatkov, ki so ležali v temi vse od leta 1971.«
Roger Donaldson, režiser
»Bančni ropi v sodobnih filmih so vsi odvisni od visoke tehnologije, roparji vdirajo v računalnike, da bi sesuli varnostne sisteme, to pa je staromoden rop – opravka imamo s cepini in lopatami, s kopanjem pod zemljo, z razstreljevanjem zidov in odpiranjem škatel z železnimi palicami!«
Inan La Frenais, scenarist
»K sreči vloga v tem filmu ni bila ena tistih, kjer bi moral izvajati raznovrstne vragolije in se iti kaskaderja. Pištolo v roki sem zamenjal s kozarcem piva. Film ni pretirano akcijski, tu ni raznoraznega visenja iz helikopterjev in podobnih neumnosti, za kakršne so me nekoč plačevali. Gre za sofisticiran triler, začinjen z nekaj akcije, v katerem me boste sicer lahko videli, kako zaviham rokave, vendar to storim iz pravih razlogov. Vse v filmu je upravičeno, vsaka akcija ima svoj motiv. Prepričan sem, da bodo ljudje ta film oboževali.«
Jason Statham, igralec
foto: Javni zavod Kinodvor
www.kinodvor.org
Kakovostno delovanje Kinodvora je pogojeno tudi s sodelovanjem in povezovanjem akterjev, ki sooblikujejo filmsko kulturo v Sloveniji, še posebej s filmskimi distributerji. Pri vzpostavljanju Kinodvora imamo priložnost, da opredelimo skupen interes vseh, ki delujejo na področju filma, saj ta interes predstavlja osnovo za razvoj celotnega področja in oblikovanje Kinodvora. Dogovor o sodelovanju pri izvajanju programa Kinodvora tako vsebuje osnovna izhodišča za dolgoročno uspešno delovanje Kinodvora in sodelovanje z akterji s področja filma. Gre za novo prakso v kulturni politiki, ki temelji na pristopu javno-zasebnega partnerstva in vnaša v prostor zavest o pomenu dolgoročnega sodelovanja vseh delujočih na področju filma v Ljubljani. Vsekakor je to veliko zagotovilo, da bo Kinodvor v mestno kulturo vnesel nove, dragocene vsebine.
Kinodvor bo zagotavljal kakovost, odprtost in dinamičnost programa, raznolikost in dostopnost programa v skladu s Strategijo razvoja kulture MOL 2008–2011, kakovostne tehnične pogoje za predvajanje filmov oz. kakovostno kinematografsko izkušnjo, trajnostno in načrtno pedagoško ter izobraževalno dejavnost, odprtost prostora za dejavnosti nevladnega sektorja, ki deluje na področju avdiovizualne kulture, organizacijo in koprodukcijo festivalov na področju avdiovizualne kulture, prostor in informacijsko podporo za mrežno povezovanje akterjev, ki delujejo na filmskem področju idr. Podpisani, predstavniki distributerjev, MEDIA Desk Slovenija in Pionirskega doma – Centra za kulturo mladih, pa se skupaj s Kinodvorom zavezujejo k sodelovanju v duhu partnerstva za zagotovitev čim boljše kakovosti in aktualnosti filmskega programa v Kinodvoru.
Bančni rop (The Bank Job)
Velika Britanija, 2008, barvni, 1:2.35, 111 minut
režija Roger Donaldson
scenarij Dick Clement, Ian La Frenais
fotografija Michael Coulter
montaža John Gilbert
glasba J. Peter Robinson, The Storys
producenta Steve Chasman, Charles Roven
igrajo Jason Statham, Saffron Burrows, Stephen Campbell Moore, Daniel Mays, James Faulkner, Alki David, Michael Jibson, Peter De Jersey
distribucija v Sloveniji BLITZ Film & Video Distribution
premiera 1. 10. 2008 v Kinodvoru
žanr - (politična) kriminalka; roparski film
zgodba
Bančni rop je kriminalka, posneta po resničnih dogodkih. Razkriva ozadje enega najbolj nenavadnih, kontroverznih in uradno še vedno nepojasnjenih bančnih ropov vseh časov v Združenem kraljestvu.
Septembra 1971 so tatovi izkopali predor pod londonsko ulico Baker, vdrli v podzemni sef tamkajšnje banke in izpraznili na tisoče zasebnih predalov z nakitom in gotovino v skupni vrednosti več milijonov funtov. Nobena dragocenost ni bila nikoli najdena in vrnjena lastnikom. Nihče ni bil aretiran. Nezaslišan bančni rop je nekaj dni polnil naslovnice londonskih časopisov, potem pa je po zaslugi nevsakdanje odredbe britanske vlade nenadoma vse potihnilo. Do danes.
Bančni rop naposled razkriva, kaj se je v resnici skrivalo v sefih. Labirintna zgodba poleg drznega ropa vključuje umore, korupcijo na najvišji ravni in seksualni škandal, v katerega je bila vpletena sama kraljevska družina.
Bančni rop je zgodba o ropu, v kateri so roparji še najbolj nedolžni. Film, cinefilska poslastica, med drugim obuja spomine na nekoč popularen žanr (spodletelih) bančnih ropov in predstavlja eleganten poklon trdim kriminalkam sedemdesetih.
zanimivosti
Ena izmed osrednjih figur filma, okrog katere (in zaradi katere) se vrti vsa zamotana štorija, je resnični lik Michaela de Freitasa, črnskega aktivista s partizanskim imenom Michael X, ki si ga je nadel po ameriškem vzorniku Malcolmu X. Za razliko od svoje radikalne in radikalno pravičniške ameriške matrice pa je bil londonski Michael X zgolj radikalna zmes samooklicanega črnskega revolucionarja, zvodnika, preprodajalca mamil, izsiljevalca in uličnega pretepača, prijatelja filmskih in glasbenih zvezd, ne nazadnje tudi ultimativnih mokrih sanj mladih britanskih salonskih aktivistk. Njegova vloga v zmešnjavi bančnega ropa, ki ga popisuje film, je uradno še vedno nepojasnjena in vsa dokumentacija o tem zapečatena, dejstvo pa je, da je Michael X leta 1975 visel zaradi umora, povezanega s tem bančnim ropom.
Bančni rop je v Veliki Britaniji kmalu zaslovel pod imenom »walkie-talkie rop«, saj se je med praznjenjem sefov pripetil nevsakdanji incident. Roparji pod zemljo so imeli na strehi stolpnice pred banko pomagača, ki jih je po radijski zvezi obveščal o stanju nočne ulice, da ne bi zločina slučajno zmotila kakšna policijska patrulja. Zvezo med roparji je po naključju prestregel neki londonski radioamater in o tem seveda nemudoma obvestil policijo, vendar se je ta kmalu znašla v silni zagati: dobesedno pred njihovimi nosovi in ušesi se je dogajal rop stoletja, nemogoče pa je bilo natančno locirati ogroženo banko, saj se je v premeru desetih milj, kolikor so nesli radijski valovi, nahajalo na stotine londonskih bank.
izjave kritikov
»Film se razpleta s hitrostjo ekspresnega vlaka, utelesi etos šestdesetih v trenutku, ko je ta povsem podivjal, in ponuja kopico umazane, subverzivne zabave.«
Philip French, The Observer
»Režiser Roger Donaldson drži suspenz na vrhuncu od začetka filma do konca, ko boste hoteli vedeti še več o ropu, ki je dobesedno pretresel imperij.«
Peter Travers, Rolling Stone
»Kar je najbolj prekleto pomembno – in čas je že bil, da se to končno zgodi – Bančni rop je prvi spodoben film Jasona Stathama vse od časov, ko je razgrajal po zgodnjih roparskih filmih Guyja Ritchija. /.../ Po pravici povedano je ob tem najnovejšem filmu Rogerja Donaldsona Oceanovih enajst videti kot dokumentarec bratov Maysles.«
Robert Wilonsky, The Village Voice
»Zapletena teorija zarote, ki obdaja bančni rop, je naravnost fantastična.«
J. R. Jones, Chicago Reader
portret režiserja
Roger Donaldson se rodi leta 1945 v Avstraliji in se v letu 1965 preseli na Novo Zelandijo, kjer odpre majhno fotografsko delavnico. Ljubezen do fotografije ga pripelje do ljubezni do filma in za novozelandsko televizijo kmalu režira televizijsko nadaljevanko Winners and Losers. Leta 1977 posname svoj kinematografski prvenec z naslovom Sleeping Dogs, ki je obenem prvi novozelandski film po petnajstih letih. Spodbujen z uspehom filma Donaldson lobira pri novozelandski vladi, ki leta 1978 ustanovi filmski sklad in tako vzpostavi temelje filmske produkcije v državi. Nova Zelandija za Donaldsona kmalu postane premajhna; odzove se povabilu Hollywooda in leta 1984 posname svoj prvi ameriški film The Bounty, v katerem nastopita Mel Gibson in Anthony Hopkins. Film je sprejet v uradni program festivala v Cannesu in nominiran za zlato palmo, kar se Donaldsonu pozneje ne zgodi več. Preusmeri se namreč v bolj komercialne vode in za velike studie zrežira kopico uspešnic; med njimi so danes kultni neo-noir triler Brez izhoda (No Way Out, 1987) s Kevinom Costnerjem, legendarni Koktejl (Cocktail, 1988) s Tomom Cruiseom, mračne Bele peščine (White Sands, 1992) z Willemom Dafojem, priredba Peckinpahove klasike Pobeg (1994) z Alecom Baldwinom in Kim Basinger ter ambiciozni politični triler o kubanski raketni krizi Trinajst dni (Thirteen Days, 2000). V domačih kinematografih smo nazadnje lahko gledali njegov nenavadni biografski film Lovec na rekorde: legenda o motorju (The World's Fastest Indian, 2005) z Anthonyjem Hopkinsom v naslovni vlogi. Bančni rop lahko razumemo tudi kot režiserjevo vrnitev v bolj intimno okolje neodvisne produkcije, manjših proračunov in posledično večje ustvarjalne svobode.
portret igralcev
Jason Statham, ki s svojo karizmo na plečih prenaša dobršen del filma Bančni rop, je kariero igralca začel povsem naključno. Pred začetkom koketiranja z velikimi platni je bil eden najboljših britanskih plavalcev, ki je na svetovni lestvici kotiral na prestižnem dvanajstem mestu. Med nekim treningom ga je opazila snemalna ekipa, ki je iskala nove obraze in telesa za različne reklamne posnetke. Tako je Statham ob snemanju reklame za neko podjetje spoznal lastnika, ki je bil po naključju tudi eden izmed producentov filma Morilci, tatovi in dve nabiti šibrovki (Lock, Stock and Two Smoking Barrels, Guy Ritchie, 1998). Stathama je seznanil z nadobudnim režiserjem, ki je v plavalcu nemudoma prepoznal neizkoriščen dramski potencial ter ga zasedel v eni ključnih vlog bodoče uspešnice. Statham naslednjič zaigra čez dve leti v novi Ritchiejevi uspešnici Pljuni in jo stisni (Snatch, 2000), takoj zatem pa začnejo prestižne ponudbe kar deževati. Statham kmalu sodeluje z legendarnim Johnom Carpenterjem v podcenjeni znanstvenofantastični srhljivki Duhovi Marsa (Ghosts of Mars, 2001), v še enem znanstvenofantastičnem trilerju Edini (The One, James Wong, 2001) zaigra skupaj z Jetom Lijem, njegova usoda globalnega modernega akcijskega junaka pa je dokončno zapečatena, ko mu Luc Besson ponudi naslovno vlogo v kinetičnem Prenašalcu (The Transporter, Corey Yuen, 2002), ki mu do danes sledita še dve nadaljevanji. Vrsta kritikov in oboževalcev postavnega igralca se med tem ves čas pritožuje, da prav noben izmed filmov, v katerih nastopi Statham v dobro desetletje trajajoči karieri, zares ne izkoristi vseh potencialov zvezdnika – poleg izjemne psihofizične kondicije, ki jo razkazuje v svojih akcijskih eskapadah, je ta namreč tudi preprosto dober igralec, kar je pokazal že v prvih dveh filmih. Bančni rop je naposled stvaritev, kjer bolj kot posebni učinki in dramatični akcijski prizori pride do izraza Stathamov igralski talent, predvsem psihološka sposobnost obvladovanja prostora, ki spominja na pritajeno mešanico agresivnosti in inteligence, kakršna je zaznamovala hladnokrvne in od življenja večje junake roparskih filmov sedemdesetih, obdobje, ki se mu Bančni rop obenem priklanja, ga citira in parodira.
Stathamovi karizmi v filmu nadvse uspešno kljubuje bivši fotomodel Saffron Burrows, angleška igralka, rojena v družino zagrizenih socialistov, ki si je kot najstnica služila denar s prodajanjem lokalnega socialističnega glasila, danes pa v skladu s svojimi političnimi prepričanji prijateljuje s Ségolène Royal. Saffron Burrows je v svet filma stopila skozi velika vrata, z vlogo v danes klasičnem političnem filmu V imenu očeta (In the Name of the Father, 1993) Jima Sheridana, skrben izbor vlog pa je zaznamoval tudi njeno nadaljnjo kariero. Tako še najbolj slovi po odmevnih nastopih v dveh drznih filmih Mika Figgisa: Gospodična Julie (Miss Julie, 1999) in Časovna koda (Timecode, 2000), na nepozaben način je upodobila Klimtovo muzo v biografskem filmu Klimt (2006) velikega avtorja Raoula Ruiza, pogosto pa nastopa tudi na odrskih deskah.
izjave ustvarjalcev filma
»Privlačila me je ideja, da imam opravka z resnično zgodbo in s kopico izredno zanimivih dejstev o tem bančnem ropu. Prav tako se mi je zdelo sijajno, da po več kot dvajsetih letih spet snemam v Angliji. Ena izmed čudovitih reči, povezanih s tem, je fantastičen razpon resnično dobrih, nadarjenih igralcev v Angliji, zato je bilo izbiranje čisti užitek. Zame so filmi vedno tesno povezani s tem, kdo nastopa v njih. /.../ Mislim, da je Jason Statham izredno karizmatičen igralec, ki se je preizkusil že v vseh vrstah filmov. Težko je natančno opredeliti, kaj je tisto, kar iz igralca naredi zvezdo; sam mislim, da je to Stathamova izredna karizma. Resnično ga vidim kot britansko verzijo Steva McQueena – obdarjen je z neko posebno, zamišljeno kvaliteto. Iz malega je sposoben ustvariti veliko. Ima odličen glas. Vse te stvari ga napravljajo unikatnega – podoben ni nikomur, ki se danes sprehaja čez velika platna. /.../ Zdelo se mi je, da bomo skupaj ustvarili zanimiv film, ki bo vseboval več različnih pogledov. Uživam v preiskovanju motivov za delovanje neke družbe in tokrat so me zanimala dejstva, zgodovinska dejstva o nekem specifičnem časovnem obdobju in politiki, ki ga je zaznamovala. /.../ Osebno obožujem raziskovanje, v tem se znam resnično izgubiti. Za film sem se pripravljal tako, da sem prebiral vse takratne časopise, se zakopal v nacionalne arhive in izbrskal kopico podatkov, ki so ležali v temi vse od leta 1971.«
Roger Donaldson, režiser
»Bančni ropi v sodobnih filmih so vsi odvisni od visoke tehnologije, roparji vdirajo v računalnike, da bi sesuli varnostne sisteme, to pa je staromoden rop – opravka imamo s cepini in lopatami, s kopanjem pod zemljo, z razstreljevanjem zidov in odpiranjem škatel z železnimi palicami!«
Inan La Frenais, scenarist
»K sreči vloga v tem filmu ni bila ena tistih, kjer bi moral izvajati raznovrstne vragolije in se iti kaskaderja. Pištolo v roki sem zamenjal s kozarcem piva. Film ni pretirano akcijski, tu ni raznoraznega visenja iz helikopterjev in podobnih neumnosti, za kakršne so me nekoč plačevali. Gre za sofisticiran triler, začinjen z nekaj akcije, v katerem me boste sicer lahko videli, kako zaviham rokave, vendar to storim iz pravih razlogov. Vse v filmu je upravičeno, vsaka akcija ima svoj motiv. Prepričan sem, da bodo ljudje ta film oboževali.«
Jason Statham, igralec
foto: Javni zavod Kinodvor
www.kinodvor.org
