Distorzija
Slovenija, 2009, beta IMX, barvni, 88 minut
režija Miha Hočevar
scenarij Miha Hočevar in Matevž Luzar
avtor knjižne predloge Dušan Dim
fotografija Aleš Belak
glasba Mitja Vrhovnik Smrekar
montaža Zlatjan Čučkov
kostumografija Polonca Valentinčič
maska Anže Košir
scenografija Miha Ferkov
igrajo Žan Perko, Jure Dolamič, Jan Vrhovnik, Domen Verovšek, Lan Štrucelj, Anita Barišič, Katja Škofic, Nataša Tič Ralijan, Robert Prebil, Primož Pirnat, Lojze Svete, Barbara Levstik, Gorazd Žilavec, Matic Hrovat, Denis Tatar
produkcija RTV SLO Otroški in mladinski program
žanr mladinski film

termini  15.1. ob 17:00, 16.1. ob 15:00, 17.1. ob 17:00, 22.1. ob 17:00, 23.1. ob 15:00, 24.1. ob 17:00


Film o mladostnem uporništvu, iskanju identitete, ljubezni in prijateljstvu v povezavi z novopankovsko sceno.

Zgodba
Glavni junak, 15-letni gimnazijec Dejan, ki ga prijatelji kličejo Piksi, spoznava zapletene relacije medčloveških in medgeneracijskih odnosov. Piksi s prijatelji ustanovi novopankovski bend, toda pot mlade skupine ni lahka. Še preden se jim uspe dogovoriti za prvi nastop, ostanejo brez pevca in bobnov. Nagajajo jim tudi sovrstniki v bolj všečni in uspešni glasbeni skupini, ki vadi v sosednjem prostoru. Piski poskuša na vsak način najti nov set bobnov in novega pevca. Zaradi pogoste odsotnosti od pouka, Piksiju grozi izključitev iz šole, vse več težav pa ima tudi doma. Ko je vse videti brezupno, mu oče v jezi razbije še kitaro. Vmes se vplete še zgodba o najstniški ljubezni, ki se prav tako ne more izogniti vprašanjem tekmovalnosti in zaupanja. Piksija drži pokonci le zgled strica, nekdanjega pankerja, ki v nasprotju s Piksijevim očetom, ni obsedel pred televizijo z daljincem v rokah. Bo Piksi uspel ostati zvest sebi in svoji skupini? Film je nastal po istoimenskem mladinskem romanu Dušana Dima, uspešnici leta 2006.

O ustvarjalcih
Miha Hočevar Rojen leta 1963 v Ljubljani, kjer konča osnovno šolanje in leta 1983 maturira na takratni  gimnaziji Poljane. V naslednjem letu opravi vojaško obveznost in vpiše študij filmske in televizijske režije na AGRFT v Ljubljani. Absolvira, vendar ne diplomira. Že na začetku študija se aktivno vključi v filmsko in televizijsko prakso kot asistent in režiser. Preživlja se večinoma s komercialnimi projekti, posname nekaj sto reklam, piše scenarije, danes pa so za njim tudi štirje celovečerni igrani filmi: Jebiga (2000), Na planincah (2003) , Distorzija (2009) in mladinski Gremo mi po svoje (v poprodukciji), katerega premiera je načrtovana za jesen 2010.

Matevž Luzar Rojen leta 1981 v Trbovljah. Med letoma 2000 in 2003 je študiral teologijo. Nato se vpiše na študij režije na AGRFT. Njegovi prvi kratki film Prezgodaj dva metra spodaj je bil prikazan na številnih festivalih. Njegov diplomski kratki film Vučko pa je prejel tudi številne nagrade. Živi v Zagorju ob Savi. Dela tudi kot scenarist. Vel o avtorju na: http://www.matevzluzar.com/.

Dušan Dim Avtor knjižne predloge, romana Distorzija. Rodil se je leta 1972. Otroštvo in najstniška leta je preživel v Velenju, kjer je v mladinskem klubu Stiskarna vrtel muziko in organiziral rokenrol koncerte. Poznavanje glasbene in najstniške scene je prelil v svoj prvenec Distorzija, ki so ga iz anonimnosti izvlekle spletne reakcije mladih bralcev. Leta 2006 je za Distorzijo prejel večernico, nacionalno nagrado za najboljši mladinski roman. Knjiga je bila ponatisnjena dvakrat; prvič v zbirki Bralna značka, v letu 2008 pa še drugič. Pisateljev drugi roman Rdeča Mesečina je izšel konec l. 2008  in zanj prejel nominacijo za nagrado kresnik. Avtor trenutno piše znanstveno-fantastični roman o možnostih avtonomnega odločanja v svetu, kjer je tehnologija postala človekov najzvestejši spremljevalec. Roman bo s predhodnikoma sklenil svojevrstno trilogijo o iskanju identitete v sodobnem svetu.

Kljub različni žanrski in tematski obarvanosti vsa avtorjeva dela zaznamujejo prepoznavni stilski elementi: poetični realizem, sočni dialogi in grenko-sladki humor. Več o avtorju in prehodu iz knjižne predloge v film na: www.dusandim.com.

Glasbe iz filma … glasba v živo
Trije člani filmskih glasbenih skupin, Piksi, Sani in Badi, tudi sami igrajo v glasbenem bendu.
Jure Dolamič (Pejo) igra bas v White Stain http://www.myspace.com/whitestainband.
Jan Vrhovnik (Sani) igra bobne v The Fappers http://www.myspace.com/fappersthe.
Lan Štrucl (Badi) pa v skupini Smokin' Blue http://www.myspace.com/smokinblue1.

Festivali, nagrade
tekmovalni program 12. Festivala slovenskega filma, Portorož 2009

O filmu so zapisali
»Čeprav je nastala v omejenih produkcijih pogojih, nas Hočevarjeva Distorzija s svojo domišljeno in dodelano podobo preseneti in povsem mirno jo lahko postavimo ob bok ameriških neodvisnim najstniškim filmom oziroma t.i. high school movies.«
- Denis Valič, Ekran

»Škoda je po kar nekaj mnenjih bilo, da na Festivalu slovenskega filma niso več podelili nagrade občinstva, saj bi jo lahko sicer zanesljivo osvojila res posrečena, tako mladini kot odraslim namenjena Hočevarjeva Distorzija ...«
- Uroš Smasek, Večer

»Je pa Hočevar suveren in duhovit v prikazu življenjske spontanosti dogajanja, ki ima moč, da konkretne zaplete pogleda z manj usodne distance in jih prikaže spravljivejše. Ta humorna plat je skupaj z dinamiko filma, ki jo poganja razbijaška rockovska glasba (Mitja Vrhovnik Smrekar) in igralsko zasedbo, še posebej najstniških naturščikov, tudi najmočnejši adut Distorzije.«
- Ženja Leiler, Delo

»Zgodba ... seveda ni zgodba o uspehu, pa tudi o neuspehu ne, v ospredju namreč ni zvezdništvo, pač pa prebijanje, prepreke, delni uspehi ... vse, kar sodi k ozadju velikih pankrokerskih mitov.«
- Lucija Stepančič, recenzija knjige Distorzija v reviji Sodobnost

»Daleko najbolji film koji sam uspeo da pogledam na ovogodišnjem nacionalnom festivalu slovenačkog filma u Portorožu … Iako je reč o vrlo konciznoj urbanoj medlodrami, reditelj Hočevar, direktor fotografije Aleš Belak (koji kod nas često radi kao steadicam specijalista) i scenograf Miha Ferkov napravili su jako dobro vizuelno rešenje. Lokacije su sjajno izabrane, i sporadično vrlo atraktivne, Belak i Hočevar u kadriranju koriste dosta vrlo funkcionalnih pokreta kamere i dobro zarobljavaju teskobu urbanog života na planu kolorita tako da DISTORZIJA u svojim najboljim deonicama podseća na neke britanske filmove i serije.

Unutar kadra, priču nosi odlična glumačka podela u kojoj tinejdžeri odlično igraju tinejdžere. Ako imamo na umu da sam gledao film bez titlova i da sam na nivou detalja u dijalogu svakako imao jezičku barijeru, a da sam ipak sve razumeo i uživao u filmu, mislim da je DISTORZIJA vrlo uspešan naslov i nadam se da će odlična reakcija publike na festivalu biti dovoljna da mu omogući dolazak u slovenačke bioskope, a nadam se i dobru gledanost.«
- Doba nevinosti, http://dobanevinosti.blogspot.com/2009/10/portoroz-09.html

foto: Javni zavod Kinodvor