Pregled številk iztekajoče se sezone in pogled nazaj
V letu 2011, v drugi sezoni zapored, ko je bil Kinodvor odprt vse dni v letu, smo do 23. avgusta na 948 projekcijah zabeležili 54.516 obiskovalcev, od tega je delež Kinobalona, Kinodvorovega programa za otroke in mlade, 11.529 obiskovalcev na 170 projekcijah. Letošnje poletje si je na Filmu pod zvezdami na Ljubljanskem gradu filme ogledalo 11.317 gledalcev, samo 4 predstave so bile odpovedane ali prekinjene zaradi slabega vremena in naslednji dan izvedene v Kinodvoru.
Ko smo oktobra 2008 odprli mestni kino, je ustanovitelj, Mestna občina Ljubljana, pričakoval 50.000 obiskovalcev letno. Že v letu 2009 je Kinodvor obiskalo 67.673 gledalcev, v lanskem letu se je obisk povečal do številke 77.532, po dveh tretjinah leta pa smo letos ponovno nad pričakovanim letnim obiskom.
Neverjeten porast obiska spet opazujemo tudi na šolskih projekcijah, saj se je v treh letih skoraj potrojil, od 3.488 predšolskih in šolskih otrok v letu 2009 do 7.661 v 2010 in do sedaj že 6.223 v letu 2011. Tem številkam je seveda treba dodati še na stotine nezabeleženih obiskovalcev spremljevalnih in drugih dogodkov, med njimi okroglih miz v Kinodvorovi Kavarni, razstav v Kinodvorovi Galeriji, Kinobalonovih delavnic, Sezamovih kotičkov za najmlajše itd.
Pregled rezultatov Kinodvora pove tudi, da je eden ključnih razlogov za njihovo nenehno izboljševanje tudi povečanje obsega programa in dejavnosti. Obisk in rezultati Kinodvora se torej povečujejo, kar je gotovo znak, da se ljudje v kino vračajo in o tem pripovedujejo drugim, prav tako pa so takšni rezultati tudi dobra popotnica za vizijo in uresničevanje strategije na področju filmske kulture v Ljubljani in širše.
Načrti za naprej
1. julija letos je Kinodvor objavil javno naročilo za dobavo opreme za digitalni kino. Več informacij za javnost bo na voljo po zaključku uradnega postopka javnega naročila, bo pa Kinodvor predvidoma še pred letošnjim festivalom LIFFe, če bo postopek uspešno zaključen, opremljen z digitalnim projektorjem in pripravljen za prikazovanje tovrstnega programa.
Za primerjavo lahko povemo, da smo pred kratkim obiskali nov umetniški minipleks v Rotterdamu, kjer se pripravljajo na hkratno in celovito digitalizacijo vseh umetniških kinematografov na Nizozemskem. Minipleks smo si ogledali v sklopu terenskega ogleda nekaterih umetniških minipleksov na Nizozemskem in v Parizu, saj je v skladu z dolgoročnimi načrti Mestne občine Ljubljana na področju filmske kulture eden od ciljev prav projekt minipleksa mestnega kina, sodobne novogradnje v središču mesta, ki bo tehnološko ustrezno opremljena in bo omogočala optimalno izvedbo programa v štirih ali petih kinodvoranah različnih kapacitet.
Nedvomno pa je za trdnejši razvoj filmske kulture v Sloveniji bistveno, kako se bo razvijala celotna kinematografska mreža v državi, zato je v vseh letih obstoja javnega zavoda Kinodvor tudi aktivni predstavnik kinematografske stroke v javnih razpravah in dialogu s kulturno politiko na področju prikazovanja art filmov, delovanja in digitalizacije slovenskih art kinematografov ter kulturne oziroma filmske vzgoje in izobraževanja.
Programske smernice - pogled v pretekle sezone in v novo
Glavne sestavine programa ostajajo v osnovi enake kot v preteklih sezonah: pred nami je nabit spored filmov v redni distribuciji, ki bodo premierno predvajani v Kinodvoru.
Začenja se drugo leto ciklusa Za zamudnike, v katerem si lahko gledalci ob nedeljskih večerih ogledajo filme, ki so jih zamudili.
Od oktobra do maja – v sodelovanju s Francoskim inštitutom Charles Nodier – zopet prirejamo nekoliko prenovljeni mesečni Randevu s francoskim filmom. Poleg slovenskih premier bomo v ciklusu predstavili tudi izbor sodobne francoske produkcije, ki je bila predvajana na festivalih, ni pa doživela kinematografske distribucije. Za primer: ciklus odpiramo s filmom Hadewijch Bruna Dumonta, ki je bil premierno prikazan na lanskem LIFFu.
Marcel Štefančič jr. bo že tretjič kuriral maratonsko noč grozljivk. Znova bomo gostili glavne ljubljanske filmske festivale.
Programska stalnica ostaja tudi abonma za starejše, zdaj že znan in uveljavljen pod imenom Filmska srečanja ob kavi - letos je na vrsti njegova tretja sezona. Program, ki je bil že takoj z veseljem in toplo sprejet med obiskovalci v poznejših letih, bo tudi v letošnji sezoni potekal vsako drugo sredo v mesecu ob dopoldanskih urah in bo združeval oglede filmov s pogovori z izbranimi gosti, ki jih vodi priznana filmska pedagoginja Mirjana Borčić. Prvo abonmajsko srečanje bo v sredo, 5. oktobra ob 10. uri, s predpremiero novega dokumentarnega filma Metoda Pevca Aleksandrinke, izjemno toplega in zanimivega dela, ki kar kliče k premišljanju in pogovorom, ki so bistvo tega abonmajskega programa. Kot gosta ob filmu smo z Mirjano Borčić povabili Metoda Pevca in Mirjam Milharčič Hladnik.
Eno glavnih razvojnih sprememb zadnjih treh let vidimo predvsem v vse večji programski raznolikosti. Če smo v prvi sezoni beležili peščico mesečnih premier, filmi pa so – z več kot eno projekcijo na dan – ostajali na programu 3 (tri) do 6 (šest) tednov, se na našem platnu zdaj izmenja ogromna količina različnih naslovov, ki se pogosto predstavijo le z nekaj projekcijami. Pozitivna plat tega je, da svoji publiki danes torej ponujamo večjo izbiro, po drugi strani pa za večino filmov na našem sporedu to pomeni, da v resnici ne moremo izkoristiti njihovega polnega potenciala. Eden glavnih izzivov je torej privajanje publike na dejstvo, da bomo vedno več filmov predvajali »omejeno«, kar velikokrat pomeni, da ostajajo na sporedu od 1 (enega) do 3 (treh) tednov, ponavadi z eno samo projekcijo dnevno. A dokler Kinodvor ostaja pri enem samem velikem platnu, lahko kot edino alternativo tem filmom ponudimo projekcijo v sklopu Za zamudnike ali – v primeru najbolj odmevnih filmov sezone – še eno projekcijo na Filmu pod zvezdami.
Ogromna količina filmov na našem programu in čakalni listi pa ni samo posledica naše želje po večji programski pestrosti. Razlog je tudi v tem, da se je – recimo v primerjavi z letom 2008 – število filmov, ki nam jih ponujajo slovenski distributerji, izjemno povečalo. Še ena splošna ugotovitev, ki bo tudi v prihodnje vodila našo programsko politiko, je seveda dejstvo, da je naša publika po sestavi zelo raznolika. Gre za občinstvo, ki ima rado film, obenem pa so to ljudje, ki na splošno spremljajo kulturne dogodke in uživajo v njih in so vseh starosti. Naslednji izziv je torej še naprej ustvarjati okolje in atmosfero, ki sta prijetna za vsakega od njih. To včasih ni lahka naloga, ampak zaenkrat precej uspešno ustvarjamo neke vrste mirno sožitje med vsemi. Opažamo lahko, da se počutijo udobno, domače in sproščeno.
Zaradi teh dveh bistvenih vidikov – torej širjenja programske ponudbe in pestrosti na eni strani ter zanimanja širokega spektra filmskih privržencev za kakovosten film na drugi – smo trdno prepričani, da je treba razviti in tudi uresničiti idejo filmskega minipleksa v centru Ljubljane.
Otvoritev sezone z letošnjim zmagovalcem festivala v Cannesu
Z včerajšnjo večerno projekcijo filma Drevo življenja (The Tree Of Life) režiserja Terrencea Malicka smo v Kinodvoru začeli novo sezono. Vse od festivala v Cannesu, kjer je film prejel zlato palmo, smo se trudili, da bi ga dobili za Film pod zvezdami. Čeprav je odziv kritike in publike že od začetka deljen in bo tako zagotovo tudi vnaprej, gre brez dvoma za enega od filmov letošnjega leta, katerega ogled je preprosto obvezen – kar ne nazadnje potrjuje tudi velika nagrada Mednarodnega združenja filmskih kritikov FIPRESCI za najboljši film leta 2011, ki jo bodo Drevesu življenja slavnostno podelili 16. septembra ob otvoritvi filmskega festivala v San Sebastianu. In kot je prejšnji teden pokazala popolnoma razprodana predpremiera – je to nedvomno popoln film za letni kino.
Drevo življenja bo do 21. septembra na sporedu izključno v Kinodvoru. Ker sta število platen in kapaciteta dvorane omejena, je spored projekcij že določen, vstopnice pa so že na voljo za vse projekcije filma. Ta bo na sporedu ob različnih terminih: v nedeljo dopoldan na zajtrku pri Kinodvoru, v popoldanskih in večernih urah. Ker urnika projekcij ne bomo mogli več spreminjati in prilagajati, gledalcem svetujemo, da si priskrbijo vstopnico za tisti dan in uro, ki jim najbolj ustrezata.
Kinematografsko pot filma bo pospremilo še nekaj posebnih dogodkov. Prvi izmed dveh najpomembnejših je retrospektiva zgodnjih del Terrencea Malicka v Slovenski kinoteki na začetku septembra. Kinoteka je zato ob priložnosti redne distribucije zadnjega Malickovega filma odkupila dve novi 35 mm kopiji njegovih prvih dveh celovečercev: Surova balada (Badlands) iz leta 1973 in Božanski dnevi (Days of Heaven) iz leta 1978. V okviru retrospektive pa bodo predvajali tudi film Tanka rdeča črta (The Thin Red Line).
Drugi spremljevalni dogodek je fotografska razstava z naslovom »Onstran«, ki bo na ogled do izteka filma. Gre za razstavo del ameriškega pisatelja, fotografa in režiserja Michaela Bensona, ki je vrsto let preživel v Ljubljani. Benson, avtor monografij »Beyond« in »Far Out«, je za film Drevo življenja zasnoval podobe vesolja. Za fotografije se zahvaljujemo podjetju PharmaSwiss-Valeant. Razstava je na ogled do 21. septembra.
Kinobalon v prihajajoči sezoni tudi z novimi abonmaji
Prvi film za otroke in mlade v programu Kinobalon v novi sezoni je francoski dokumentarni film Bonobo Beni, ki otrokom približa svet opic bonobo v zavetišču v DR Kongo. Del ustvarjalne ekipe je našim obiskovalcem že poznan. Koscenarist filma je Philippe Calderon, avtor Kinobalonove uspešnice Beli pramen: pustolovščine malega bobra. Ob filmu bomo izdali tudi knjižico v zbirki Kinobalon, v kateri objavljamo izvirne ilustracije Damijana Stepančiča, pesem Miklavža Komelja, igre za opičjo zabavo in seveda več informacij o filmu. Namen knjižice je otroku približati film na njemu lasten način.
Oktobrski Kinobalonov film je sveža hrvaška detektivska uspešnica Koko in duhovi mladega režiserja Daniela Kušana, nastala po istoimenskem mladinskem romanu režiserjevega očeta, Ivana Kušana. Ker je knjiga na Hrvaškem izjemno popularna, ni bilo težko pričakovati, da bo takšen sloves doživel tudi film. Na letošnjem puljskem festivalu je prejel kar 6 nagrad.
Kinobalon se uveljavlja tudi kot festivalska sekcija za otroke in mlade. Potem ko smo junija prvič sooblikovali program Kino Otoka, nas v oktobru čaka v okviru festivala Mesto žensk film Jutri bo bolje poljske režiserke Dorote Kędzierzawske. Izjemen film je bil na Berlinalu s strani mednarodne žirije nagrajen kot najboljši film v sekciji Generation Kplus. Dogodivščina treh brezdomskih otrok iz Rusije, ki želijo emigrirati na Poljsko, je družbeno angažirano sporočilo o pogojih, v katerih otroci živijo, obenem pa polna igrivosti in humorja, vredna Huckleberryja Finna.
Že novembra pa se Kinobalon predstavlja kot sekcija tudi na Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu, tokrat s sedmimi evropskimi filmi, ki so odločilno zaznamovali zadnji dve leti v filmski produkciji za otroke. Med njimi je tudi lutkovni film Kuki se vrača z oskarjem nagrajenega češkega režiserja Jana Sveráka in letošnji norveški hit, prav tako nagrajenec letošnjega Berlinala, Vratar Liverpoola (režija: Arild Andersen), ki prihaja po festivalu tudi na redni spored Kinobalona.
Drugi Kinobalonov steber je šolski program. Za šole smo pripravili nov Katalog filmske in druge kulturno-umetnostne ponudbe. Ob filmih ponujamo tudi gradiva za učitelje in pogovore; k slednjim smo povabili strokovnjake, za katere menimo, da so primerni sogovorniki pri posameznih filmih. Pomembna novost v letošnji ponudbi šolam je tudi program kinotečnih filmov, ki smo ga oblikovali v sodelovanju s Slovensko kinoteko.
Pomemben partner pri izvajanju šolskega programa ostaja Mestna občina Ljubljana in njen Oddelek za predšolsko vzgojo in izobraževanje, ki podpira program, imenovan MOL generacije, v katerem lahko kino enkrat letno brezplačno obiščejo zadnje generacije v ljubljanskih vrtcih, tik pred vstopom v šolo, tretji razredi ljubljanskih osnovnih šol in zadnja triada osnovne šole.
Pomembno poslanstvo Kinodvora je tudi povezovanje z drugimi institucijami in oblikovanje skupnih programov, zato smo letos vzpostavili sodelovanje z Lutkovnim gledališčem Ljubljana in z novo sezono ponujamo skupne abonmaje za otroke in mlade. Prva srečanja z lutkami ponujajo 5 lutkovnih predstav in 1 program kratkih animiranih filmov, abonmaja Klasične pravljice in Novo za radovedno sovo ravno tako po 5 predstav in en film, skupaj pa smo oblikovali tudi nov abonma za starejše otroke, imenovan DVAnaNAJST, v katerem ponujamo 3 predstave in 3 filme. Prodaja abonmajev bo potekala septembra pri blagajnah LGL in Kinodvora.
Abonmajska dejavnost v Kinodvoru se širi še z enim novim abonmajem, imenovanim KUL abonma, ki v imenu združuje tri izhodiščne točke tega abonmaja, kultura, umetnost, Ljubljana. V njem sodelujejo javni mestni kulturni zavodi: Lutkovno gledališče, Kinodvor, Mestno gledališče Ljubljansko, Mladinsko gledališče in Kino Šiška. Vsaka od ustanov je za ta abonma prispevala po dva dogodka, ponujamo pa ga predvsem mladim v Ljubljani od 15. do 25. leta.
Informacije tudi na www.kinodvor.org.
tekst: Javni zavod Kinodvor
foto: Javni zavod Kinodvor & Marko Miklavc
V letu 2011, v drugi sezoni zapored, ko je bil Kinodvor odprt vse dni v letu, smo do 23. avgusta na 948 projekcijah zabeležili 54.516 obiskovalcev, od tega je delež Kinobalona, Kinodvorovega programa za otroke in mlade, 11.529 obiskovalcev na 170 projekcijah. Letošnje poletje si je na Filmu pod zvezdami na Ljubljanskem gradu filme ogledalo 11.317 gledalcev, samo 4 predstave so bile odpovedane ali prekinjene zaradi slabega vremena in naslednji dan izvedene v Kinodvoru.
Ko smo oktobra 2008 odprli mestni kino, je ustanovitelj, Mestna občina Ljubljana, pričakoval 50.000 obiskovalcev letno. Že v letu 2009 je Kinodvor obiskalo 67.673 gledalcev, v lanskem letu se je obisk povečal do številke 77.532, po dveh tretjinah leta pa smo letos ponovno nad pričakovanim letnim obiskom.
Neverjeten porast obiska spet opazujemo tudi na šolskih projekcijah, saj se je v treh letih skoraj potrojil, od 3.488 predšolskih in šolskih otrok v letu 2009 do 7.661 v 2010 in do sedaj že 6.223 v letu 2011. Tem številkam je seveda treba dodati še na stotine nezabeleženih obiskovalcev spremljevalnih in drugih dogodkov, med njimi okroglih miz v Kinodvorovi Kavarni, razstav v Kinodvorovi Galeriji, Kinobalonovih delavnic, Sezamovih kotičkov za najmlajše itd.
Pregled rezultatov Kinodvora pove tudi, da je eden ključnih razlogov za njihovo nenehno izboljševanje tudi povečanje obsega programa in dejavnosti. Obisk in rezultati Kinodvora se torej povečujejo, kar je gotovo znak, da se ljudje v kino vračajo in o tem pripovedujejo drugim, prav tako pa so takšni rezultati tudi dobra popotnica za vizijo in uresničevanje strategije na področju filmske kulture v Ljubljani in širše.
Načrti za naprej
1. julija letos je Kinodvor objavil javno naročilo za dobavo opreme za digitalni kino. Več informacij za javnost bo na voljo po zaključku uradnega postopka javnega naročila, bo pa Kinodvor predvidoma še pred letošnjim festivalom LIFFe, če bo postopek uspešno zaključen, opremljen z digitalnim projektorjem in pripravljen za prikazovanje tovrstnega programa.
Za primerjavo lahko povemo, da smo pred kratkim obiskali nov umetniški minipleks v Rotterdamu, kjer se pripravljajo na hkratno in celovito digitalizacijo vseh umetniških kinematografov na Nizozemskem. Minipleks smo si ogledali v sklopu terenskega ogleda nekaterih umetniških minipleksov na Nizozemskem in v Parizu, saj je v skladu z dolgoročnimi načrti Mestne občine Ljubljana na področju filmske kulture eden od ciljev prav projekt minipleksa mestnega kina, sodobne novogradnje v središču mesta, ki bo tehnološko ustrezno opremljena in bo omogočala optimalno izvedbo programa v štirih ali petih kinodvoranah različnih kapacitet.
Nedvomno pa je za trdnejši razvoj filmske kulture v Sloveniji bistveno, kako se bo razvijala celotna kinematografska mreža v državi, zato je v vseh letih obstoja javnega zavoda Kinodvor tudi aktivni predstavnik kinematografske stroke v javnih razpravah in dialogu s kulturno politiko na področju prikazovanja art filmov, delovanja in digitalizacije slovenskih art kinematografov ter kulturne oziroma filmske vzgoje in izobraževanja.
Programske smernice - pogled v pretekle sezone in v novo
Glavne sestavine programa ostajajo v osnovi enake kot v preteklih sezonah: pred nami je nabit spored filmov v redni distribuciji, ki bodo premierno predvajani v Kinodvoru.
Začenja se drugo leto ciklusa Za zamudnike, v katerem si lahko gledalci ob nedeljskih večerih ogledajo filme, ki so jih zamudili.
Od oktobra do maja – v sodelovanju s Francoskim inštitutom Charles Nodier – zopet prirejamo nekoliko prenovljeni mesečni Randevu s francoskim filmom. Poleg slovenskih premier bomo v ciklusu predstavili tudi izbor sodobne francoske produkcije, ki je bila predvajana na festivalih, ni pa doživela kinematografske distribucije. Za primer: ciklus odpiramo s filmom Hadewijch Bruna Dumonta, ki je bil premierno prikazan na lanskem LIFFu.
Marcel Štefančič jr. bo že tretjič kuriral maratonsko noč grozljivk. Znova bomo gostili glavne ljubljanske filmske festivale.
Programska stalnica ostaja tudi abonma za starejše, zdaj že znan in uveljavljen pod imenom Filmska srečanja ob kavi - letos je na vrsti njegova tretja sezona. Program, ki je bil že takoj z veseljem in toplo sprejet med obiskovalci v poznejših letih, bo tudi v letošnji sezoni potekal vsako drugo sredo v mesecu ob dopoldanskih urah in bo združeval oglede filmov s pogovori z izbranimi gosti, ki jih vodi priznana filmska pedagoginja Mirjana Borčić. Prvo abonmajsko srečanje bo v sredo, 5. oktobra ob 10. uri, s predpremiero novega dokumentarnega filma Metoda Pevca Aleksandrinke, izjemno toplega in zanimivega dela, ki kar kliče k premišljanju in pogovorom, ki so bistvo tega abonmajskega programa. Kot gosta ob filmu smo z Mirjano Borčić povabili Metoda Pevca in Mirjam Milharčič Hladnik.
Eno glavnih razvojnih sprememb zadnjih treh let vidimo predvsem v vse večji programski raznolikosti. Če smo v prvi sezoni beležili peščico mesečnih premier, filmi pa so – z več kot eno projekcijo na dan – ostajali na programu 3 (tri) do 6 (šest) tednov, se na našem platnu zdaj izmenja ogromna količina različnih naslovov, ki se pogosto predstavijo le z nekaj projekcijami. Pozitivna plat tega je, da svoji publiki danes torej ponujamo večjo izbiro, po drugi strani pa za večino filmov na našem sporedu to pomeni, da v resnici ne moremo izkoristiti njihovega polnega potenciala. Eden glavnih izzivov je torej privajanje publike na dejstvo, da bomo vedno več filmov predvajali »omejeno«, kar velikokrat pomeni, da ostajajo na sporedu od 1 (enega) do 3 (treh) tednov, ponavadi z eno samo projekcijo dnevno. A dokler Kinodvor ostaja pri enem samem velikem platnu, lahko kot edino alternativo tem filmom ponudimo projekcijo v sklopu Za zamudnike ali – v primeru najbolj odmevnih filmov sezone – še eno projekcijo na Filmu pod zvezdami.
Ogromna količina filmov na našem programu in čakalni listi pa ni samo posledica naše želje po večji programski pestrosti. Razlog je tudi v tem, da se je – recimo v primerjavi z letom 2008 – število filmov, ki nam jih ponujajo slovenski distributerji, izjemno povečalo. Še ena splošna ugotovitev, ki bo tudi v prihodnje vodila našo programsko politiko, je seveda dejstvo, da je naša publika po sestavi zelo raznolika. Gre za občinstvo, ki ima rado film, obenem pa so to ljudje, ki na splošno spremljajo kulturne dogodke in uživajo v njih in so vseh starosti. Naslednji izziv je torej še naprej ustvarjati okolje in atmosfero, ki sta prijetna za vsakega od njih. To včasih ni lahka naloga, ampak zaenkrat precej uspešno ustvarjamo neke vrste mirno sožitje med vsemi. Opažamo lahko, da se počutijo udobno, domače in sproščeno.
Zaradi teh dveh bistvenih vidikov – torej širjenja programske ponudbe in pestrosti na eni strani ter zanimanja širokega spektra filmskih privržencev za kakovosten film na drugi – smo trdno prepričani, da je treba razviti in tudi uresničiti idejo filmskega minipleksa v centru Ljubljane.
Otvoritev sezone z letošnjim zmagovalcem festivala v Cannesu
Z včerajšnjo večerno projekcijo filma Drevo življenja (The Tree Of Life) režiserja Terrencea Malicka smo v Kinodvoru začeli novo sezono. Vse od festivala v Cannesu, kjer je film prejel zlato palmo, smo se trudili, da bi ga dobili za Film pod zvezdami. Čeprav je odziv kritike in publike že od začetka deljen in bo tako zagotovo tudi vnaprej, gre brez dvoma za enega od filmov letošnjega leta, katerega ogled je preprosto obvezen – kar ne nazadnje potrjuje tudi velika nagrada Mednarodnega združenja filmskih kritikov FIPRESCI za najboljši film leta 2011, ki jo bodo Drevesu življenja slavnostno podelili 16. septembra ob otvoritvi filmskega festivala v San Sebastianu. In kot je prejšnji teden pokazala popolnoma razprodana predpremiera – je to nedvomno popoln film za letni kino.
Drevo življenja bo do 21. septembra na sporedu izključno v Kinodvoru. Ker sta število platen in kapaciteta dvorane omejena, je spored projekcij že določen, vstopnice pa so že na voljo za vse projekcije filma. Ta bo na sporedu ob različnih terminih: v nedeljo dopoldan na zajtrku pri Kinodvoru, v popoldanskih in večernih urah. Ker urnika projekcij ne bomo mogli več spreminjati in prilagajati, gledalcem svetujemo, da si priskrbijo vstopnico za tisti dan in uro, ki jim najbolj ustrezata.
Kinematografsko pot filma bo pospremilo še nekaj posebnih dogodkov. Prvi izmed dveh najpomembnejših je retrospektiva zgodnjih del Terrencea Malicka v Slovenski kinoteki na začetku septembra. Kinoteka je zato ob priložnosti redne distribucije zadnjega Malickovega filma odkupila dve novi 35 mm kopiji njegovih prvih dveh celovečercev: Surova balada (Badlands) iz leta 1973 in Božanski dnevi (Days of Heaven) iz leta 1978. V okviru retrospektive pa bodo predvajali tudi film Tanka rdeča črta (The Thin Red Line).
Drugi spremljevalni dogodek je fotografska razstava z naslovom »Onstran«, ki bo na ogled do izteka filma. Gre za razstavo del ameriškega pisatelja, fotografa in režiserja Michaela Bensona, ki je vrsto let preživel v Ljubljani. Benson, avtor monografij »Beyond« in »Far Out«, je za film Drevo življenja zasnoval podobe vesolja. Za fotografije se zahvaljujemo podjetju PharmaSwiss-Valeant. Razstava je na ogled do 21. septembra.
Kinobalon v prihajajoči sezoni tudi z novimi abonmaji
Prvi film za otroke in mlade v programu Kinobalon v novi sezoni je francoski dokumentarni film Bonobo Beni, ki otrokom približa svet opic bonobo v zavetišču v DR Kongo. Del ustvarjalne ekipe je našim obiskovalcem že poznan. Koscenarist filma je Philippe Calderon, avtor Kinobalonove uspešnice Beli pramen: pustolovščine malega bobra. Ob filmu bomo izdali tudi knjižico v zbirki Kinobalon, v kateri objavljamo izvirne ilustracije Damijana Stepančiča, pesem Miklavža Komelja, igre za opičjo zabavo in seveda več informacij o filmu. Namen knjižice je otroku približati film na njemu lasten način.
Oktobrski Kinobalonov film je sveža hrvaška detektivska uspešnica Koko in duhovi mladega režiserja Daniela Kušana, nastala po istoimenskem mladinskem romanu režiserjevega očeta, Ivana Kušana. Ker je knjiga na Hrvaškem izjemno popularna, ni bilo težko pričakovati, da bo takšen sloves doživel tudi film. Na letošnjem puljskem festivalu je prejel kar 6 nagrad.
Kinobalon se uveljavlja tudi kot festivalska sekcija za otroke in mlade. Potem ko smo junija prvič sooblikovali program Kino Otoka, nas v oktobru čaka v okviru festivala Mesto žensk film Jutri bo bolje poljske režiserke Dorote Kędzierzawske. Izjemen film je bil na Berlinalu s strani mednarodne žirije nagrajen kot najboljši film v sekciji Generation Kplus. Dogodivščina treh brezdomskih otrok iz Rusije, ki želijo emigrirati na Poljsko, je družbeno angažirano sporočilo o pogojih, v katerih otroci živijo, obenem pa polna igrivosti in humorja, vredna Huckleberryja Finna.
Že novembra pa se Kinobalon predstavlja kot sekcija tudi na Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu, tokrat s sedmimi evropskimi filmi, ki so odločilno zaznamovali zadnji dve leti v filmski produkciji za otroke. Med njimi je tudi lutkovni film Kuki se vrača z oskarjem nagrajenega češkega režiserja Jana Sveráka in letošnji norveški hit, prav tako nagrajenec letošnjega Berlinala, Vratar Liverpoola (režija: Arild Andersen), ki prihaja po festivalu tudi na redni spored Kinobalona.
Drugi Kinobalonov steber je šolski program. Za šole smo pripravili nov Katalog filmske in druge kulturno-umetnostne ponudbe. Ob filmih ponujamo tudi gradiva za učitelje in pogovore; k slednjim smo povabili strokovnjake, za katere menimo, da so primerni sogovorniki pri posameznih filmih. Pomembna novost v letošnji ponudbi šolam je tudi program kinotečnih filmov, ki smo ga oblikovali v sodelovanju s Slovensko kinoteko.
Pomemben partner pri izvajanju šolskega programa ostaja Mestna občina Ljubljana in njen Oddelek za predšolsko vzgojo in izobraževanje, ki podpira program, imenovan MOL generacije, v katerem lahko kino enkrat letno brezplačno obiščejo zadnje generacije v ljubljanskih vrtcih, tik pred vstopom v šolo, tretji razredi ljubljanskih osnovnih šol in zadnja triada osnovne šole.
Pomembno poslanstvo Kinodvora je tudi povezovanje z drugimi institucijami in oblikovanje skupnih programov, zato smo letos vzpostavili sodelovanje z Lutkovnim gledališčem Ljubljana in z novo sezono ponujamo skupne abonmaje za otroke in mlade. Prva srečanja z lutkami ponujajo 5 lutkovnih predstav in 1 program kratkih animiranih filmov, abonmaja Klasične pravljice in Novo za radovedno sovo ravno tako po 5 predstav in en film, skupaj pa smo oblikovali tudi nov abonma za starejše otroke, imenovan DVAnaNAJST, v katerem ponujamo 3 predstave in 3 filme. Prodaja abonmajev bo potekala septembra pri blagajnah LGL in Kinodvora.
Abonmajska dejavnost v Kinodvoru se širi še z enim novim abonmajem, imenovanim KUL abonma, ki v imenu združuje tri izhodiščne točke tega abonmaja, kultura, umetnost, Ljubljana. V njem sodelujejo javni mestni kulturni zavodi: Lutkovno gledališče, Kinodvor, Mestno gledališče Ljubljansko, Mladinsko gledališče in Kino Šiška. Vsaka od ustanov je za ta abonma prispevala po dva dogodka, ponujamo pa ga predvsem mladim v Ljubljani od 15. do 25. leta.
Informacije tudi na www.kinodvor.org.
tekst: Javni zavod Kinodvor
foto: Javni zavod Kinodvor & Marko Miklavc
