Otroci (Letter to a Child)
Slovenija, 2008, video (Digital Beta; HD Cam), 16:9, 100 minut
avtor Vlado Škafar
fotografija Aleš Belak
obdelava zvoka Julij Zornik
obdelava slike Urban Vučer
produkcija Gustav Film
producentka Petra Vidmar
žanr filmski esej
Slovenska premiera na 11. festivalu slovenskega filma – oktober 2008
Mednarodna premiera na 38. filmskem festivalu v Rotterdamu – januar 2009
Otroci (z mednarodnim imenom – Letter to a Child) so mednarodno premiero doživeli na enem najpomembnejših svetovnih filmskih festivalov v Rotterdamu, za odlično popotnico pa ga je ugledna ameriška filmska revija Film Comment, ki jo izdaja Film Society of Lincoln Center iz New Yorka, v svoji prvi letošnji številki uvrstila v prestižno rubriko Terra Incognita - med 23 filmov, ki jih v prihodnjem letu ne gre spregledati. Postavila ga je v lepo družbo avtorjev kot so Jean-Luc Godard, Wang Bing, Philippe Grandrieux, Hayao Miyazaki, Johnnie To, Roy Andersson itn.. Gre za izjemno priznanje enega najvplivnejših filmskih medijev, ki je ob tem zapisal, da je Škafarjev film »spomenik izgubljeni nedolžnosti, ki si jo lahko zamišljamo.«
zgodba
Samo naše čustvo v prsih je resnica. (Milan Pugelj)
Otroci so filmsko pismo, sestavljeno iz intimnih pogovorov z naključnimi tujci ter osebnih zapisov in podob, ki premišljujejo koščke življenja. Ljudje vseh starosti se potapljajo v svoja življenja in jih pripovedujejo, kakor da jih ponovno živijo. Iz njihovih doživetij, spominov in pričakovanj se riše svojevrstna slika celega človeškega življenja, ki ponuja neposreden vstop v vsako življenjsko obdobje, tako da je tudi gledalec ponovno otrok, najstnik, zaljubljenec in se vidi naprej, vse do konca. Osebna pisma, domači filmčki in fotografije iz družinskih albumov v ozadju tiho kažejo živo sliko obledelega časa in minevanja – večni življenjski krog in večnega otrok v njem. Film o nedolžnosti, njeni izgubi in možnosti, da jo znova najdemo.
po uspehih v tujini Otroci končno doma
Po uspešni mednarodni premieri na filmskem festivalu v Rotterdamu konec januarja in uvrstitvi med 23 svetovnih filmov, ki jih letos ne gre spregledati, v tradicionalnem izboru vplivne filmske revije Film Comment iz New Yorka, prihaja Škafarjev film Otroci končno tudi pred slovenske gledalce. V tem času se je s svojim mednarodnim nazivom Letter to a Child že lepo uveljavil v mednarodnem filmskem prostoru, omenjena revija Film Comment ga je v zadnji številki (marec/april) predstavila z daljšim zapisom, pojavljajo se zapisi tudi v drugih državah, predvsem pa se je nabralo že kar nekaj povabil na filmske festivale po vsem svetu. Naslednja postaja bo konec aprila na festivalu Indie Lisboa v Lizboni.
Pismo otroku
Ob predvajanju filma Otroci v Kinodvoru bo v Galeriji na ogled razstava Pismo otroku, ki je bila premierno predstavljena na istoimenski prireditvi v Festivalni dvorani v torek, 31. marca 2009. Sestavljena je iz pisem otrok staršem in staršev otrokom, ki so jih prispevali ljudje iz vse Slovenije, nekatera datirajo celo 30-ta leta preteklega stoletja. Poleg pisem bodo na ogled še spominske knjige in podobni predmeti, ki pričajo o posebni komunikaciji med ljudmi.
iz prve roke
Nekaj prijateljev sem povabil v kino,
da mi povejo kaj o mojem filmu Otroci in so rekli,
da so videli
obraz otroka v obrazu starca
in da si otrok tudi, ko imaš 80 let;
da se ti vrti film tvojega življenja,
ko si pozabil, kakšen si bil
in se zdaj spominjaš prek drugih;
čustva in ranljivost ljudi,
kako se počasi odpirajo;
minevanje in spominjanje,
celo za pravkar minulim trenutkom;
in da je ljubezen nad vsem,
čeprav še vedno ne dobimo odgovora nanjo …
jaz pa sem bil vesel,
da so videli vse te stvari
v nekaj navadnih pogovorih
s popolnimi tujci.
ljubim Otroke!
Doslej si je film Otroci ogledalo že okrog tisoč ljudi doma in prav toliko v tujini in ga nagradilo z izjemnimi odzivi. Direktor uglednega Festival dei popoli iz Firenc, Luciano Barisone, sicer dolgoletni sodelavec beneškega festivala, je v dopisu avtorju vzkliknil »Ljubim Otroke!« Spodaj je še nekaj odzivov:
V filmu Otroci me je najprej očarala čista, iskrena podoba človekovega življenja, ki je tako močna, da me je zabolela. Poseben čar tega dragocenega filma je odnos med avtorjem in njegovimi sogovorniki: čutila sem, da so otroci, mladi,odrasli, govorili človeku, ki je v vsakem od njih videl posebno svetlobo, edinstven žar, in se odzvali z vsem človeškim bogastvom v sebi.
Gabi Čačinovič Vogrinčič
Ta svetloba, ta milina, to težko in lepo Življenje, ki je, kakršno je. Vse je prav. Vsi smo prepleteni v ENO v tem krogu, ki se nikjer ne začne in nikjer ne konča.
Manca Košir
Prebliski notranje svetlobe na preprostih človeških obrazih. Kot da smo na preži za metulji…
Miklavž Komelj, Kino!
[…] so Otroci Vlada Škafarja primer zelo intimnega, tudi intimističnega dokumentarnega filma, ki seveda ni neobčutljiv za medij filma. Škafar postavi svojo kamero pred anonimne »protagoniste« različnih življenjskih obdobij, ki mu pripovedujejo zgodbe o svojem življenju in dojemanju sveta. V središču, kar ubeseduje že naslov filma, je seveda otroštvo kot človekova miselna iniciacija, obdobje, ki določa vse naše poznejše razmišljanje in vzpostavljanje odnosa do drugega, seveda tudi otrok, in sveta. Škafarju uspe skoraj popolnoma nevsiljivo, čeprav - kot se temi najbrž pritiče - tu in tam patetično pogledati v enkratne intimne, med njimi pretresljive dnevnike slehernikov, z njimi pa ustvariti poetično kroniko življenja. Otroci so tako prva velika filmska zgodba letošnjega festivala.
Ženja Leiler, Delo
Spomenik izgubljeni nedolžnosti, ki si jo lahko spet zamišljamo.
Olaf Möller, Film Comment, Top 10 films of 2008
Melanholično potovanje k bistvu življenja v odkriti hvalnici ljubezni.
Gertjan Zuilhof, katalog IFF Rotterdam
Intimno pismo praviloma pišeš sam, v samoti, da ga bo sam, v samoti nato prebral nekdo drug. Gledanje Otrok se zato kaže kot do neke mere skrivno početje, ob katerem se nemalokrat znajdemo v zadregi. V zadregi pred neposredno, presenetljivo, celo surovo odkritostjo izpovedanega. V zadregi zato, ker nam je bilo podarjeno nekaj, kar si je sicer, onstran kinodvorane, treba prislužiti. […] In tako kot so intimne zgodbe, ki jih iz nastopajočih čudežno (nadarjeno?, zagrizeno?) izvablja avtor filma, tako so intimne tudi zgodbe, ki se porajajo ob ogledu. […] Otroci so film-zrcalo. Film, v katerem vsak ne gleda samo svojega filma, temveč najprej samega sebe. […] Če smo v Peterki ob gledanju »banalnih« trenutkov vsakdana portretiranca najprej iz svoje zavesti izbrisali kot ikono, ga uzrli kot človeka, slehernika, in nato prav v tem vsakdanu uzrli resnično posebnost in hkrati univerzalnost, gredo Otroci še korak dlje in vsakdan (nekoga) destilirajo v sam simbol (vsega) življenja – ta je nato berljiv, v eni pisavi in nešteto izgovorjavah, za vsakogar posebej. […] O Otrocih bi potemtakem lahko pisali kot o meditaciji o minljivosti življenja, kot o strahovito (in uspelo) ambicioznem eseju o bivanju, kot o poetični razpravi o možnosti medčloveške bližine, kot o zaljubljeni zgodbi o ljubezni, kot o naključnem srečanju tujcev, katerih poti so zdaj nepovratno prekrižane.
Jurij Meden, Ekran
portret avtorja
Vlado Škafar, človek besede, filmski pridigar, sograditelj Slovenske kinoteke, filmskega festivala Kino Otok etc., avtor skritih filmskih zakladov (Stari most, 1998; Peterka: leto odločitve, 2003; Pod njihovo kožo, 2006; Otroci, 2008; Nočni pogovori z Mojco, 2008.)
intervju z avtorjem za revijo Premiera
Kako to, da ste se odločili za zgodbo, ki jo pripoveduje vaš film? Kaj vas je še posebej privlačilo v tej zgodbi?
Naj se sliši še tako čudno, ampak Otroci niso dokumentarni film. Res je, da v njem nastopajo ljudje, ki niso igralci in da smo poskušali vse, da bi čim manj igrali (sebe), toda ti ljudje skozi svoje zgodbe in doživetja, skozi razmišljanja o sebi in svojem življenju, s svojimi besedami in čustvi, pripovedujejo zgodbo, ki ni njihova zgodba, ampak je simbolna podoba življenja, ki jo s svojo pisavo piše avtor filma. O tem, kako stvarnost pristno in neposredno prehaja v simbolno, bo obširneje govorila letošnja Silvanova kino šola, posvečena Silvanu Furlanu.
Nam lahko zaupate, kakšni so vaši prihodnji projekti?
Pravkar končujem še film Nočni pogovori z Mojco, ki skupaj z Otroci in knjigo (v pripravi) Navadni pogovori tvori trojček, v katerem skušam pogledati na človeka in njegovo bivanje v nezaslišani perspektivi vseh življenjskih obdobij hkrati in predvsem v neposrednem stiku z njim.
Kaj bi še posebej izpostavili pri svojem filmu?
Naši Otroci so prihajali na svet dlje kot običajno. Vesel sem, da sem ves ta čas puščal pot filma popolnoma odprto, da sem zavil na mnoge stranpoti in da sem na koncu vztrajal pri izhodiščni viziji kompleksnejše strukture in odkrite osebne prizadetosti.
Pa še zadnja novica: aprila bo izšla 7. številka domače filmske revije KINO!, ki bo v veliki meri posvečena prav filmu Vlada Škafarja Otroci. Poleg besedil piscev z vseh vetrov (Miklavž Komelj, Andrej Šprah, Tina Košir, Igor Bizjan, Denis Valič …) bo predstavljen daljši pogovor z avtorjem, ki sta ga pripravila Varja Močnik in Jurij Meden.
Zadnje izjave obiskovalcev filma Otroci
Otrok in življenje, to je vsa resnica.
Resnično se mi zdi, da se je dotaknil bistva človeškega življenja. Poseben film. Ni nekaj vsakdanjega in moraš biti pripravljen, ko ga greš gledat.
Film, ki lahko zajame filozofijo celega življenja, ima blazno moč.
Iskren, lep film! To je težko in to je posebno.
Pretresljiv. Film, ki se te zelo dotakne.
Uspelo je to, da so se ljudje popolnoma zaupali, prišli so do te točke svoje globoke resničnosti ki so jo čutili in spoštujem ta dosežek.
Film mi je dal misliti in tisti filmi, ki mi dajo misliti so dobri.
DRUŽINSKA VSTOPNICA
Priporočamo družinski ogled. Tri ali več članske družine staršev in otrok (nad 16 let) imajo eno vstopnico brezplačno. Pripeljite še babice in dedke.
FILM ZA ODRASLE
Film za mlajše od 16. leta najbrž ni primeren.
foto: Javni zavod Kinodvor
Slovenija, 2008, video (Digital Beta; HD Cam), 16:9, 100 minut
avtor Vlado Škafar
fotografija Aleš Belak
obdelava zvoka Julij Zornik
obdelava slike Urban Vučer
produkcija Gustav Film
producentka Petra Vidmar
žanr filmski esej
Slovenska premiera na 11. festivalu slovenskega filma – oktober 2008
Mednarodna premiera na 38. filmskem festivalu v Rotterdamu – januar 2009
Otroci (z mednarodnim imenom – Letter to a Child) so mednarodno premiero doživeli na enem najpomembnejših svetovnih filmskih festivalov v Rotterdamu, za odlično popotnico pa ga je ugledna ameriška filmska revija Film Comment, ki jo izdaja Film Society of Lincoln Center iz New Yorka, v svoji prvi letošnji številki uvrstila v prestižno rubriko Terra Incognita - med 23 filmov, ki jih v prihodnjem letu ne gre spregledati. Postavila ga je v lepo družbo avtorjev kot so Jean-Luc Godard, Wang Bing, Philippe Grandrieux, Hayao Miyazaki, Johnnie To, Roy Andersson itn.. Gre za izjemno priznanje enega najvplivnejših filmskih medijev, ki je ob tem zapisal, da je Škafarjev film »spomenik izgubljeni nedolžnosti, ki si jo lahko zamišljamo.«
zgodba
Samo naše čustvo v prsih je resnica. (Milan Pugelj)
Otroci so filmsko pismo, sestavljeno iz intimnih pogovorov z naključnimi tujci ter osebnih zapisov in podob, ki premišljujejo koščke življenja. Ljudje vseh starosti se potapljajo v svoja življenja in jih pripovedujejo, kakor da jih ponovno živijo. Iz njihovih doživetij, spominov in pričakovanj se riše svojevrstna slika celega človeškega življenja, ki ponuja neposreden vstop v vsako življenjsko obdobje, tako da je tudi gledalec ponovno otrok, najstnik, zaljubljenec in se vidi naprej, vse do konca. Osebna pisma, domači filmčki in fotografije iz družinskih albumov v ozadju tiho kažejo živo sliko obledelega časa in minevanja – večni življenjski krog in večnega otrok v njem. Film o nedolžnosti, njeni izgubi in možnosti, da jo znova najdemo.
po uspehih v tujini Otroci končno doma
Po uspešni mednarodni premieri na filmskem festivalu v Rotterdamu konec januarja in uvrstitvi med 23 svetovnih filmov, ki jih letos ne gre spregledati, v tradicionalnem izboru vplivne filmske revije Film Comment iz New Yorka, prihaja Škafarjev film Otroci končno tudi pred slovenske gledalce. V tem času se je s svojim mednarodnim nazivom Letter to a Child že lepo uveljavil v mednarodnem filmskem prostoru, omenjena revija Film Comment ga je v zadnji številki (marec/april) predstavila z daljšim zapisom, pojavljajo se zapisi tudi v drugih državah, predvsem pa se je nabralo že kar nekaj povabil na filmske festivale po vsem svetu. Naslednja postaja bo konec aprila na festivalu Indie Lisboa v Lizboni.
Pismo otroku
Ob predvajanju filma Otroci v Kinodvoru bo v Galeriji na ogled razstava Pismo otroku, ki je bila premierno predstavljena na istoimenski prireditvi v Festivalni dvorani v torek, 31. marca 2009. Sestavljena je iz pisem otrok staršem in staršev otrokom, ki so jih prispevali ljudje iz vse Slovenije, nekatera datirajo celo 30-ta leta preteklega stoletja. Poleg pisem bodo na ogled še spominske knjige in podobni predmeti, ki pričajo o posebni komunikaciji med ljudmi.
iz prve roke
Nekaj prijateljev sem povabil v kino,
da mi povejo kaj o mojem filmu Otroci in so rekli,
da so videli
obraz otroka v obrazu starca
in da si otrok tudi, ko imaš 80 let;
da se ti vrti film tvojega življenja,
ko si pozabil, kakšen si bil
in se zdaj spominjaš prek drugih;
čustva in ranljivost ljudi,
kako se počasi odpirajo;
minevanje in spominjanje,
celo za pravkar minulim trenutkom;
in da je ljubezen nad vsem,
čeprav še vedno ne dobimo odgovora nanjo …
jaz pa sem bil vesel,
da so videli vse te stvari
v nekaj navadnih pogovorih
s popolnimi tujci.
ljubim Otroke!
Doslej si je film Otroci ogledalo že okrog tisoč ljudi doma in prav toliko v tujini in ga nagradilo z izjemnimi odzivi. Direktor uglednega Festival dei popoli iz Firenc, Luciano Barisone, sicer dolgoletni sodelavec beneškega festivala, je v dopisu avtorju vzkliknil »Ljubim Otroke!« Spodaj je še nekaj odzivov:
V filmu Otroci me je najprej očarala čista, iskrena podoba človekovega življenja, ki je tako močna, da me je zabolela. Poseben čar tega dragocenega filma je odnos med avtorjem in njegovimi sogovorniki: čutila sem, da so otroci, mladi,odrasli, govorili človeku, ki je v vsakem od njih videl posebno svetlobo, edinstven žar, in se odzvali z vsem človeškim bogastvom v sebi.
Gabi Čačinovič Vogrinčič
Ta svetloba, ta milina, to težko in lepo Življenje, ki je, kakršno je. Vse je prav. Vsi smo prepleteni v ENO v tem krogu, ki se nikjer ne začne in nikjer ne konča.
Manca Košir
Prebliski notranje svetlobe na preprostih človeških obrazih. Kot da smo na preži za metulji…
Miklavž Komelj, Kino!
[…] so Otroci Vlada Škafarja primer zelo intimnega, tudi intimističnega dokumentarnega filma, ki seveda ni neobčutljiv za medij filma. Škafar postavi svojo kamero pred anonimne »protagoniste« različnih življenjskih obdobij, ki mu pripovedujejo zgodbe o svojem življenju in dojemanju sveta. V središču, kar ubeseduje že naslov filma, je seveda otroštvo kot človekova miselna iniciacija, obdobje, ki določa vse naše poznejše razmišljanje in vzpostavljanje odnosa do drugega, seveda tudi otrok, in sveta. Škafarju uspe skoraj popolnoma nevsiljivo, čeprav - kot se temi najbrž pritiče - tu in tam patetično pogledati v enkratne intimne, med njimi pretresljive dnevnike slehernikov, z njimi pa ustvariti poetično kroniko življenja. Otroci so tako prva velika filmska zgodba letošnjega festivala.
Ženja Leiler, Delo
Spomenik izgubljeni nedolžnosti, ki si jo lahko spet zamišljamo.
Olaf Möller, Film Comment, Top 10 films of 2008
Melanholično potovanje k bistvu življenja v odkriti hvalnici ljubezni.
Gertjan Zuilhof, katalog IFF Rotterdam
Intimno pismo praviloma pišeš sam, v samoti, da ga bo sam, v samoti nato prebral nekdo drug. Gledanje Otrok se zato kaže kot do neke mere skrivno početje, ob katerem se nemalokrat znajdemo v zadregi. V zadregi pred neposredno, presenetljivo, celo surovo odkritostjo izpovedanega. V zadregi zato, ker nam je bilo podarjeno nekaj, kar si je sicer, onstran kinodvorane, treba prislužiti. […] In tako kot so intimne zgodbe, ki jih iz nastopajočih čudežno (nadarjeno?, zagrizeno?) izvablja avtor filma, tako so intimne tudi zgodbe, ki se porajajo ob ogledu. […] Otroci so film-zrcalo. Film, v katerem vsak ne gleda samo svojega filma, temveč najprej samega sebe. […] Če smo v Peterki ob gledanju »banalnih« trenutkov vsakdana portretiranca najprej iz svoje zavesti izbrisali kot ikono, ga uzrli kot človeka, slehernika, in nato prav v tem vsakdanu uzrli resnično posebnost in hkrati univerzalnost, gredo Otroci še korak dlje in vsakdan (nekoga) destilirajo v sam simbol (vsega) življenja – ta je nato berljiv, v eni pisavi in nešteto izgovorjavah, za vsakogar posebej. […] O Otrocih bi potemtakem lahko pisali kot o meditaciji o minljivosti življenja, kot o strahovito (in uspelo) ambicioznem eseju o bivanju, kot o poetični razpravi o možnosti medčloveške bližine, kot o zaljubljeni zgodbi o ljubezni, kot o naključnem srečanju tujcev, katerih poti so zdaj nepovratno prekrižane.
Jurij Meden, Ekran
portret avtorja
Vlado Škafar, človek besede, filmski pridigar, sograditelj Slovenske kinoteke, filmskega festivala Kino Otok etc., avtor skritih filmskih zakladov (Stari most, 1998; Peterka: leto odločitve, 2003; Pod njihovo kožo, 2006; Otroci, 2008; Nočni pogovori z Mojco, 2008.)
intervju z avtorjem za revijo Premiera
Kako to, da ste se odločili za zgodbo, ki jo pripoveduje vaš film? Kaj vas je še posebej privlačilo v tej zgodbi?
Naj se sliši še tako čudno, ampak Otroci niso dokumentarni film. Res je, da v njem nastopajo ljudje, ki niso igralci in da smo poskušali vse, da bi čim manj igrali (sebe), toda ti ljudje skozi svoje zgodbe in doživetja, skozi razmišljanja o sebi in svojem življenju, s svojimi besedami in čustvi, pripovedujejo zgodbo, ki ni njihova zgodba, ampak je simbolna podoba življenja, ki jo s svojo pisavo piše avtor filma. O tem, kako stvarnost pristno in neposredno prehaja v simbolno, bo obširneje govorila letošnja Silvanova kino šola, posvečena Silvanu Furlanu.
Nam lahko zaupate, kakšni so vaši prihodnji projekti?
Pravkar končujem še film Nočni pogovori z Mojco, ki skupaj z Otroci in knjigo (v pripravi) Navadni pogovori tvori trojček, v katerem skušam pogledati na človeka in njegovo bivanje v nezaslišani perspektivi vseh življenjskih obdobij hkrati in predvsem v neposrednem stiku z njim.
Kaj bi še posebej izpostavili pri svojem filmu?
Naši Otroci so prihajali na svet dlje kot običajno. Vesel sem, da sem ves ta čas puščal pot filma popolnoma odprto, da sem zavil na mnoge stranpoti in da sem na koncu vztrajal pri izhodiščni viziji kompleksnejše strukture in odkrite osebne prizadetosti.
Pa še zadnja novica: aprila bo izšla 7. številka domače filmske revije KINO!, ki bo v veliki meri posvečena prav filmu Vlada Škafarja Otroci. Poleg besedil piscev z vseh vetrov (Miklavž Komelj, Andrej Šprah, Tina Košir, Igor Bizjan, Denis Valič …) bo predstavljen daljši pogovor z avtorjem, ki sta ga pripravila Varja Močnik in Jurij Meden.
Zadnje izjave obiskovalcev filma Otroci
Otrok in življenje, to je vsa resnica.
Resnično se mi zdi, da se je dotaknil bistva človeškega življenja. Poseben film. Ni nekaj vsakdanjega in moraš biti pripravljen, ko ga greš gledat.
Film, ki lahko zajame filozofijo celega življenja, ima blazno moč.
Iskren, lep film! To je težko in to je posebno.
Pretresljiv. Film, ki se te zelo dotakne.
Uspelo je to, da so se ljudje popolnoma zaupali, prišli so do te točke svoje globoke resničnosti ki so jo čutili in spoštujem ta dosežek.
Film mi je dal misliti in tisti filmi, ki mi dajo misliti so dobri.
DRUŽINSKA VSTOPNICA
Priporočamo družinski ogled. Tri ali več članske družine staršev in otrok (nad 16 let) imajo eno vstopnico brezplačno. Pripeljite še babice in dedke.
FILM ZA ODRASLE
Film za mlajše od 16. leta najbrž ni primeren.
foto: Javni zavod Kinodvor
