Poleg tega bo moč videti tudi potek, kako je sam film nastajal. Na otvoritev razstave bo prišla tudi soavtorica filma, francoska mojstrica stripa in animacije Marie Caillou, ki bo medijem na voljo tudi za intervjuje. Marie Caillou bo s seboj prinesla tudi svoj kratki animirani film MariKa in volk, ki se bo predvajal kot predfilm celovečernemu Strah(ovi) pred temo. Razstavo je omogočil tudi Associazione Vivacomix, s katerim že vrsto let dobro sodelujemo.

Razstava STRAH(OVI) PRED TEMO
Od risbe do animacije
Kinodvor, 24. februar – 23. marec 2009

• Program za 24. februar, Kinodvor:
20.00 Pogovor o razstavi in animiranem filmu s soavtorico Marie Caillou (Kavarna)
20.30 Otvoritev razstave (Galerija)
21.30 Projekcija filma Strah(ovi) pred temo, predfilm MariKa in volk (Dvorana)
23.00 Zabava: 'Pustni strah pred temo' (Kavarna)

• Program za 10. marec, Kinodvor:
19.00 Projekcija filma Strah(ovi) pred temo, predfilm MariKa in volk (Dvorana)
20.15 Pogovor: Strah(ovi) pred temo. Sodelujejo: Igor Prassel (programski direktor Animateke), Zoran Smiljanič (avtor stripov), Aleš Blatnik (filmski kritik) (Kavarna)

O razstavi Strah(ovi) pred temo – od risbe do animacije
Društvo za oživljanje zgodbe 2 koluta v sodelovanju s Kinodvorom, Demiurgom,  Prima Linea Productions in Associazione Vivacomix
Razstava zajema originalne risbe za istoimenski animirani celovečerec, kar bo odlična dopolnitev k ogledu filma, ki bo v času razstave znova na sporedu Kinodvora. V Sloveniji še nismo bili priča razstavi, ki bi ob kinematografskem prikazovanju celovečernega animiranega filma gledalcem sočasno ponudila vpogled v originalne likovne predloge (ob slovenskem animiranem celovečercu "Socializacija bika?" smo sicer lahko občudovali originalne risbe za film, vendar na drugi lokaciji in s časovnim zamikom). Tako pri filmu kot tudi pri razstavi gre za skupinsko delo svetovno priznanih avtorjev in avtorice. Mutimedijska razstava bo poleg originalnih likovnih predlog za film ponujala na ogled tudi skice, sitotiskane plakate in zelo zanimiv vpogled v testne animacije (t. i. animatika) na TV zaslonih. Na otvoritvi razstave bo prisotna tudi avtorica Marie Caillou, ki bo obiskovalcem ponudila strokovni vpogled v ustvarjanje animiranega filma.

O filmskem spremljevalnem programu
1.) MariKa in volk (MariKa et le loup)
Marrie Caillou (Prima Linea Productions)
Francija, 2003, 35 mm, animirani barvni, 6'14''

Top model, lepo delo.
Ampak naj se konkurenca pazi, če volk, ki vam pomeni dodatek, sanja, da bi sedel na vaše mesto.

Predfilm Strahov pred temo.
2.) Strah(ovi) pred temo (Peur(s) du noir)
Francija, 2007, digibeta, 1.85, animirani črno-bel, 85'

Film se bo predvajal vsako soboto ob 23.00 v Kinodvoru, v času odprtja razstave.

• Filmska ekipa
Režiserji in oblikovalci grafične podobe/glavni animatorji
Blutch, Charles Burns, Marie Caillou, Pierre di Sciullo, Lorenzo Mattotti, Richard McGuire
Scenaristi Jerry Kramsky, Michel Pirus, Romain Slocombe, Blutch, Charles Burns, Pierre di Sciullo
Umetniški vodja projekta Etienne Robial
Animatorji Jean-Christophe Lie, Pieter Vanluffelen, Livia Marchand, Hoel Caouissin, Lionel Kerjean, Jean-Christophe Lie, Yves Fleury-Collet, Pieter Vanluffelen, Livia Marchand, Xiaohua Zhou, Julien Dexant
Montaža Céline Kélépikis
Glasba Laurent Perez del Mar, Boris Gronemberger, René Aubry, George Van Dam
Produkcija Valérie Schermann, Christophe Jankovic (Prima Linea Productions)
Glasovi Aure Atika, Guillaume Depardieu, Nicole Garcia, Louisa Pili, François Creton, Christian Hecq, Arthur H
Distribucija v Sloveniji Demiurg

• Zgodba/sinopsis
Nepozabna povorka nočnih mor izpod čudežnih peres in mračne domišljije nekaterih od najbolj enkratnih, radikalnih in priznanih stripovskih avtorjev.

Pajkove noge drsajo ob golo kožo …
Nepojasnjeni zvoki se sredi noči prikradejo v temno spalnico …
Veliko, prazno hišo napolnjuje neznana prisotnost …
Injekcijska igla se vedno bolj približuje ...
Mrtva stvar, ujeta v steklenico formaldehida …
Orjaški pes bolšči, renči in razgalja zobe …

Teme se bojijo otroci, vendar pred njo niso imuni niti odrasli. Mrak zastre naš pogled in nas prepriča, da smo obdani s skrivnostnimi pošastmi, gnusnimi žuželkami in drugimi zlonamernimi kreaturami. V vsakdanji govorici uporabljamo izraze, kot so »mračne misli«, »mračne skrivnosti« in »temne slutnje«. Občutek nelagodja, ki človeka navda v temi, sega v samo prazgodovino.

Nabor razvpitih in nadarjenih stripovskih ustvarjalcev je obelodanil svoje najbolj intimne nočne more ter iz njih izcedil barve, da bi tako prišla do izraza slepeča belina in trda tema senčnih svetov. Njihove prepletajoče se zgodbe, vsaka izrisana v enkratnem slogu, so zdaj zlepljene v hipnotičen, sanjski animirani ep, v katerem so utelešene raznorodne fobije, gnus in nočne more ter razgaljeni Strah v svoji najbolj goli, prvobitni in intenzivni obliki.

• Portreti ustvarjalcev
Marie Caillou je študirala na Visoki šoli za dekorativne umetnosti v Strasbourgu in nato na Šoli za stripovsko oblikovanje v Bruslju, potem pa se je posvetila digitalni grafiki. Po vrnitvi v Francijo, tri leta kasneje, je delala v oglaševanju in kot ilustratorka za številne evropske (Libération, Max, Jeune et Jolie, Dépeche Mode) in japonske (Vogue, Frau) časopise ter revije. Vodi svojo spletno stran Marisite (www.mariecaillou.fr), za Sony Creative Products pa je ustvarila uspešno linijo zabavnih izdelkov Marie Popeline. Na njen odločno razpoznaven, lažno naiven slog so vplivale predvsem japonske ilustracije, kar med drugim pojasnjuje, zakaj je tako zelo priljubljena na Japonskem. Ukvarja se predvsem z vektorsko grafiko in se odlikuje kot izjemna avtorica likov. Ustvarila je tudi serijo motivov za kolekcijo kimonov znamke Odasho, zbirka teh pa je izšla pri založbi Bijutsu. Leta 2003 je narisala in režirala kratek film MariKa in volk (MariKa et le loup) za serijo Lolou in drugi volkovi (Loulou et autres loups), po scenariju Jean-Luca Fromentala in Grégoirea Solotareffa. Celovečerec Strah(ovi) pred temo (Peur(s) du noir) je ustvarjala kot rezidenčna umetnica pri La Maison des Auteurs v francoskem Angoulêmu. Trenutno pripravlja srednjemetražni animirani film z naslovom Mielusine.

Charles Burns, največja zvezda Strahov pred temo, v svojih stripih že od nekdaj upodablja mračne svetove bizarne groze in žgečkljive znanosti. Za svojo poglavitno inspiracijo navaja pretirano izpostavljenost ameriški pop kulturi v mladosti. Takole pravi: »Moj oče je bil znanstvenik, ki pa je v resnici hotel risati stripe. Zato sem v mladosti lahko požiral ogromno stripov in mi pri tem početju nihče ni grozil, da mi bodo zgnili možgani. Kot posledica so mi zgnili možgani.« Pod značilnim, ledeno hladnim, robatim, črno-belim slogom risanja, po kakršnem Burns slovi, se skrivajo mračne in neprijetne zgodbe o otroških travmah, izgubi in odtujenosti. Burns je bil eden zgodnjih in rednih sodelavcev legendarnega časopisa Raw, ki ga je urejal Art Spiegelman (Maus), njegova dela pa so se pojavljala tudi na straneh časopisov, kot sta The New Yorker in Rolling Stone. Izrisal je tudi več naslovnic za glasbene albume, med drugim je na takšen način sodeloval z Iggyjem Popom. Običajen motiv njegovih zgodb je fizična transformacija in okužba z nečim tujim. Še posebej je znamenit po svojih zgodbah o najstniških okužbah, ki so po desetih letih ustvarjanja združene v enotno delo z naslovom Black Hole.

Richard McGuire je newyorški stripovski avtor, ki pri svojem delu meša računalniško tehnologijo z ročnim risanjem in papirnimi izrezki. Številne njegove ilustracije so zaslovele kot naslovnice romanov in otroških slikanic. Njegova lastnoročno izpisana in ilustrirana knjiga Orange Book je prejela zlato medaljo združenja ilustratorjev. McGuire riše tudi za časopise (Time Magazine, The New Yorker, Frau), televizijo (logotipi in risanke za otroški televizijski kanal PBS Kids), internet (večkrat nagrajena stran www.willing-to-try.com) ter oblikuje številne izdelke, med drugim igrače in ure za švicarsko znamko Swatch. McGuire je tudi avtor kratkega filma Micro-Wolf, ki je nastopil kot del omnibusa Loulou et autres Loups.

Blutch je psevdonim Christiana Hinckerja, ki je na stripovsko sceno stopil leta 1988 z deli Pecos Jim, Waldo's Bar in Mademoiselle Sunnymoon v reviji Fluide Glacial. Kmalu je zaslovel s svojim edinstvenim in izrazito poetičnim vizualnim pristopom. Pridružil se je enemu najpomembnejših francoskih stripovskih založnikov, hiši L'association, za katero je objavil več del; leta 1996 je nato prešel k časopisu A Suivre. Kot ilustrator je objavljal v številnih prestižnih publikacijah, kot so Libération, The New Yorker in Les Inrockuptibles; skupaj z znanima umetnikoma Dupuyjem in Berbérianom je sodeloval pri zgodbi Endlich Glücklich Leben. Blutch je dolgo časa veljal za mojstra črno-bele risbe; šele leta 2002 je objavil svoj prvi barvni album Vitesse Moderne. Septembra 2005 je znana založniška hiša Futuropolis objavila njegovo zbirko fino izrisanih načrtov za družinsko življenje, kar je v slogu pomenilo radikalen preobrat za Blutcha.

Lorenzo Mattotti velja za enega najbolj uglednih mednarodnih predstavnikov stripa in ilustracije. Že s svojim zgodnjim delom Il signor Spartaco je začel eksperimentirati in na glavo obračati način, na katerega so običajno risani stripi, tako da se je osredotočal na notranje svetove svojih likov. Mednarodno slavo mu je leta 1986 prinesel strip Fires, ki ga je risal kar šest let. Mattotti je med drugim risal tudi za revijo Vanity ter vodil oglaševalske kampanje za časopise, kot je The New Yorker. Nedavno je sodeloval pri ustvarjanju omnibusa Eros, ki so ga družno režirali Wong Kar-wai, Steven Soderbergh in Michelangelo Antonioni; Mattotti je oblikoval segmente, ki so povezovali posamezne epizode.

Pierre di Sciullo je stripovski ustvarjalec in tipograf, znan po prepletih teksta in podob, obelodanjenih v številnih kontekstih (od publikacij do umetniških inštalacij). Za njegova dela velja, da premikajo meje tistega, kar je možno izraziti s tipografijo. Za svoje pionirsko delo je prejel vrsto nagrad, tipografska raziskovanja pa ga še dalje vodijo na različna področja, kot so knjige, revije, posterji, razstave, video, spletno in grafično oblikovanje, arhitektura. Znan je tudi kot predavatelj.

Romain Slocombe, rojen v Parizu, je zaslovel s publikacijo Prisoner of the Red Army (ki je bila leta 1978 nemudoma prepovedana in še danes slovi kot podzemna, sadomazohistična kultna klasika); sledili sta nič manj razvpiti deli L'art medical in Tokyo Sex Underground. Samostojno je razstavljal v New Yorku, Tokiu, Londonu, Parizu in Berlinu ter bil del številnih skupinskih projektov z avantgardnimi glasbeniki in ostalimi umetniki; med drugim je tako sodeloval pri dokumentarnem filmu o ameriškem fotografu in režiserju Robertu Kernu. Njegov kratki film Weekend in Tokyo (1999) je do danes prejel pet nagrad na različnih evropskih festivalih kratkega filma. Fotografije Romaina Slocomba gledalca soočajo s podobami, ki so v isti sapi erotične in šokantne – njegov pogost motiv so lepa, mlada japonska dekleta v mavcu in povojih, žrtve neznanih nesreč.

Michel Pirus se je rodil leta 1962 v Franciji ter med letoma 1983 in 1986 zaslovel kot eden izmed avtorjev za prelomno in vplivno francosko stripovsko revijo Heavy Metal. Leta 1989 je skupaj z Jean-Pierrom Dionnetom sodeloval pri filmu Rose Profond, temačnem, ikonoklastičnem poklonu ameriški animaciji, zlasti zgodnjemu Disneyju. Zatem se je Pirus začel uveljavljati tudi kot pisec, posebej v navezi z risarjem Mezzom. Njegov najnovejši strip Canetor, narejen v sodelovanju s pokojnim Charlijem Schlingom, je bil leta 2006 dočakan s kritiškimi ovacijami.

Jerry Kramsky živi in ustvarja v italijanskem mestecu Cosme. Je dober prijatelj in redni sodelavec Lorenza Mattottija – zanj pogosto piše tekste, med drugim je tako opremil z besedilom Mattottijeva ilustrirana dela Labyrinthes, Doctor Nefasto, Murmure in Doctor Jekyll & Mister Hyde. Kramsky piše tudi tekste za serijo otroških stripov, ki jih za italijanski časopis Corriere dei Piccoli riše Mattotti. Kot pisec sodeluje tudi z avtorico Gabriello Giandelli.

• Izjave kritikov o filmu
»Zarjavele stranske ulice in hlapljivi duhovi, kot si jih predstavljajo mojstri groze. Kot britev ostre podobe, ki bodo zarezale v vaša zrkla in se tam ugnezdile za vekomaj. Srhljivo, vznemirljivo in nepozabno.«
Guillermo del Toro

»Galski mojstri s pomočjo učinkovite črno-bele risbe dosegajo vrtoglave učinke.«
David Fear, Time Out New York

»Posnete v slepeče belih, globoko črnih in fantastično sivih odtenkih, posamezne zgodbe raziskujejo motive spolne negotovosti, ruralnega vraževerja in socialnopolitičnega nemira.«
Jeanette Catsoulis, The New York Times

»Čeprav so sorodni projekti z več režiserji praviloma krpasti, Strahovi pred temo vseeno presenečajo z absolutno nadpovprečnim povprečjem.«
Aaron Hills, Village Voice

»Zbirka izvrstno na roke izdelanih črno-belih animiranih vinjet.«
Nick Schager, Slant Magazine

»Šest domišljeno zasnovanih črno-belih animiranih grozljivk se sprehaja od povsem odtrganega do sublimnega.«
New York Magazine

»Vse doslej je bil moj strah pred temo znosen, odkar pa sem izpostavil svoje nezavedno nočnim moram neobičajnih ustvarjalcev tega filma, bo moj račun za elektriko zrasel ...«
Philippe Mellot, BDzoom.com

»Brez dvoma eden največjih kinematografskih dogodkov leta 2008.«
BD Sélection

»Če ste ljubitelj stripov ali animacij, boste to francosko delikateso použili z veliko žlico.«
Scott Weinberg, Cinematical

»Celoten film je v umetniškem smislu absolutno občudovanja vreden.«
Marc-André Goulet, Travelling avant

»Tour de force emocionalne intenzivnosti – prav neverjetno je, koliko napetosti je mogoče ustvariti s potezo čopiča.«
Steven Heller, Aiga

»Sofisticirana demonstracija sodobne animacije z elementi Osmega potnika in Kafkove Metamorfoze.«
Stephen Holden, The New York Times

»Mlajši bodo dodobra prestrašeni, odrasli pa bodo občudovali spretnost in nadarjenost avtorjev, ki se poigravajo z grafiko in številnimi referencami na mojstre žanra (Lynch, Carpenter ...). Potovanje v deželo senc.«
L'Express

»Zelo lep in zelo temačen film. Je strašen? Tak je bil tudi zamišljen.«
Pariscope

foto: Javni zavod Kinodvor