V sredo, 29. oktobra ob 19.30, bo v filmski kavarni potekal drugi Večer knjige in filma. Ob izidu romana Pesem ceste (Pather Pančali, 1929), bengalskega pisatelja B. B. Banerjija (Založba/*cf., 2008), se bo s Tanjo Rener in Vladom Škafarjem o istoimenskem filmu (Satyajit Ray, 1955) pogovarjala Zoja Skušek.
Še vedno sta na sporedu tudi uspešnici meseca oktobra, politična kriminalka Bančni rop (The Bank Job) in sarajevska komedija Težko je biti fin (Teško je biti fin).
Napovedujemo: Noč grozljivk! 31. oktobra in 1. novembra bo med 19. in 7. uro v Kinodvoru potekal Halloween horor maraton. Predstavljamo šest novih vrhuncev krvavega žanra, prvič na velikem platnu v Sloveniji. Kurator programa je Marcel štefančič jr.
Urnik od 23. do 29. oktobra
23.10. četrtek
17:00 Dar Fur – Vojna za vodo, Tomo Križnar, Maja Weiss, 88'
19:00 Težko je biti fin Teško je biti fin, Srđan Vuletić, 96'
21:00 Bančni rop The Bank Job, Roger Donaldson, 111'
24.10. petek
17:00 Dar Fur – Vojna za vodo, Tomo Križnar, Maja Weiss, 88'
19:00 Težko je biti fin Teško je biti fin, Srđan Vuletić, 96'
21:00 Bančni rop The Bank Job, Roger Donaldson, 111'
23:00 Bančni rop The Bank Job, Roger Donaldson, 111'
25.10. sobota
15:00 Kinobalon, otroški in mladinski program
Egon in njegov maček Egon & Dönci, Adam Magyar, 75' 5+
17:00 Dar Fur – Vojna za vodo, Tomo Križnar, Maja Weiss, 88'
19:00 Težko je biti fin Teško je biti fin, Srđan Vuletić, 96'
21:00 Bančni rop The Bank Job, Roger Donaldson, 111'
23:00 Bančni rop The Bank Job, Roger Donaldson, 111'
26.10. nedelja
11:00 Zajtrk pri Kinodvoru / Sezamov kotiček
Dar Fur – Vojna za vodo, Tomo Križnar, Maja Weiss, 88'
Varstvo otrok z izkušenimi Sezamovimi animatorkami!
17:00 Kinobalon, otroški in mladinski program
Egon in njegov maček Egon & Dönci, Adam Magyar, 75' 5+
19:00 Težko je biti fin Teško je biti fin, Srđan Vuletić, 96'
21:00 Bančni rop The Bank Job, Roger Donaldson, 111'
27.10. ponedeljek
17:00 Dar Fur – Vojna za vodo, Tomo Križnar, Maja Weiss, 88'
19:00 Težko je biti fin Teško je biti fin, Srđan Vuletić, 96'
21:00 Bančni rop The Bank Job, Roger Donaldson, 111'
28.10. torek
17:00 Dar Fur – Vojna za vodo, Tomo Križnar, Maja Weiss, 88'
19:00 Težko je biti fin Teško je biti fin, Srđan Vuletić, 96'
21:00 Bančni rop The Bank Job, Roger Donaldson, 111'
29.10. sreda
17:00 Dar Fur – Vojna za vodo, Tomo Križnar, Maja Weiss, 88'
19:00 Težko je biti fin Teško je biti fin, Srđan Vuletić, 96'
19:30 Večer knjige in filma
Ob izidu romana Pesem ceste (Pather Pančali, 1929), bengalskega pisatelja B. B. Banerjija (Založba/*cf., 2008), bo potekal pogovor s Tanjo Rener in Vladom Škafarjem o istoimenskem filmu (Satyajit Ray, 1955). Moderira Zoja Skušek.
21:00 Bančni rop The Bank Job, Roger Donaldson, 111'
Noč grozljivk
Halloween horor maraton! Dvanajst ur groze, gorja in gravža v Kinodvoru!
31. oktober / 1. november, od 19.00 do 7.00
Šest novih vrhuncev krvavega žanra prvič na velikem platnu v Sloveniji:
19.00 Odsev (Mirrors), Alexandre Aja, ZDA/Romunija, 2008, 35 mm, 110 min
21.10 Karantena (Quarantine), John Erick Dowdle, ZDA, 2008, 35 mm, 89 min
23.00 Dnevnik živih mrtvecev (Diary of the Dead), George A. Romero, ZDA, 2007, 35 mm, 95 min
00.55 Lomljivo (Frágiles), Jaume Balagueró, Španija, 2005, 35 mm (projekcija z DVD-ja), 93 min
02.50 Hudičeva hrbtenica (El espinazo del diablo), Guillermo del Toro, Španija/Mehika, 2001, 35 mm (projekcija z DVD-ja), 106 min
05.00 Črni božič (Black Christmas), Glen Morgan, ZDA/Kanada, 2008, 35 mm (projekcija z DVD-ja), 94 min
Posebna ponudba DVD-jev v filmski knjigarnici.
Horor make-up service in bučne specialitete v filmski kavarni.
Cena vstopnice za ogled posamičnega filma iz ponudbe prvih treh filmov: 4,95€ (4,25€ za starejše od 60 let, dijake in študente)
Cena vstopnice za ogled posamičnega filma iz ponudbe zadnjih treh filmov: 3€ (brezplačen vstop za vse obiskovalce v maskah)
Cena paketa za ogled prvih treh filmov: 12€ (10€ za starejše od 60 let, dijake in študente)
Cena paketa za ogled vseh filmov: 18€
Slava jim!
O grozljivkah obstaja nekaj klišejev. Naj vam jih omenim le nekaj. Prvi kliše gre takole: zlati časi grozljivke so že mimo. To kakopak ne drži. Grozljivke – filmi groze, gorja & gravža, okej, pojdimo s časom, pa jim recimo filmi terorja, magari teroristi, če vam je ljubše – so namreč trenutno eden izmed najbolj vitalnih, najbolj propulzivnih in najbolj subverzivnih delov svetovne kinemagrafije. Za nekoga, čigar zlati časi naj bi bili že davno mimo, izgledajo presenetljivo dobro. A po drugi strani: to je v popolni rimi s samimi grozljivkami, v katerih je vedno veliko mrtvih, ki za mrtve izgledajo presenetljivo dobro, živo in srhljivo – šokantno dobro. Drugi kliše gre takole: grozljivke so predvidljive. Seveda so, absolutno – in to srhljivo predvidljive. Nič ni bolj srhljivega od predvidljivosti. Vse je vedno tako predvidljivo, toda potem kljub vsemu trepetamo, se tresemo in zvijamo, trzamo in kričimo – bolj kot ob najbolj nepredvidljivih rečeh. Søren Kierkegaard bi v grozljivkah našel izpolnitev vseh svojih metafizičnih premis (in strahov in tesnobe in trepetanja itd.). In ne bi bil edini. Tretji kliše gre takole: kdor ne gleda grozljivk, ničesar ne zamuja. Mar res? Mar ni res ravno obratno: kdor ne gleda grozljivk, veliko zamuja. Če je kaj nepozabnega, potem so to grozljivke: spravljajo nas v grozo in strah, nas suvajo in premetavajo, z eno besedo – delujejo tako fizično, da jih zlepa ne pozabimo. Še porniče pozabimo – grozljivk ne. Četrti kliše pa gre takole: če si videl eno grozljivko, si videl vse. Kar spet ni res. Prav iz grozljivk je namreč mogoče delati celonočni maraton. Si predstavljate celonočni maraton melodram ali pa komedij ali pa mjuziklov? Ne. Le grozljivke je mogoče gledati celo noč. Okej, celo noč je mogoče gledati tudi kultne filme, toda grozljivke že same po sebi dišijo po kultu. Grozljivke najlaže postanejo kultne. Logika kultnega filma njihovi gravitaciji preprosto ne more uiti. Grozljivke so filmi par excellence – tisto, zaradi česar smo začeli hoditi v kino, in obenem tisto, zaradi česar je film sploh nastal. Grozljivke so neskončna senca tistega čudeža, ki je postal film.
Marcel Štefančič, jr., kurator programa
Program
Odsev (Mirrors)
ZDA/Romunija, 2008, 35 mm, 2.35, 110 minut
režija Alexandre Aja
scenarij Alexandre Aja, Grégory Levasseur (po izvirnem scenariju Kim Sung-hoja)
fotografija Maxime Alexandre
montaža Baxter
glasba Javier Navarrete
produkcija Alexandre Aja, Grégory Levasseur, Alexandra Milchan, Marc Sternberg, Moritz von der Groeben
igrajo Kiefer Sutherland, Paula Patton, Cameron Boyce, Mary Beth Peil, John Shrapnel, Jason Flemyng
distribucija Continental Film
Odpuščeni policist, ločenec in bivši alkoholik se odloči urediti svoje življenje in se znova zbližati z odtujeno družino, še vedno ljubečo ženo in dvema otrokoma. Zaposli se kot nočni čuvaj v zapuščeni veleblagovnici, ki jo je pred leti povsem uničil požar. Nekdanja palača je zdaj zaprašena in zoglenela hiša duhov, v kateri so čudežno ostala nedotaknjena le vsa ogledala. Ob podrobnejšem pregledu čuvaj prepaden odkrije, da ogledala ne odsevajo tistega, kar bi morala: za njimi se skriva popačen, nedoumljiv svet, ki začne nenadoma vse bolj nasilno in krvavo posegati v stvarnost. Četrti celovečerec čudežnega dečka novega vala francoskih grozljivk – pri nas smo gledali njegovo izborno Krvavo romanco (Haute tension, 2003) in hollywoodski prvenec Opazujemo te (The Hills Have Eyes, 2006) – še vedno šokira z izbruhi nepričakovanega, surovega in skrajno hladnokrvno serviranega nasilja, vendar se Aja tokrat močneje naslanja na zgodbo, sicer priredbo nedavne korejske uspešnice Into the Mirror (Geoul sokeuro, Kim Sung-ho, 2003), ki ponuja vznemirljivo mešanico nenadnih preobratov in lovecraftovskega vzdušja.
Karantena (Quarantine)
ZDA, 2008, 35 mm, 1.85, 89 minut
režija John Erick Dowdle
scenarij John Erick Dowdle, Drew Dowdle (po izvirnem scenariju Jaumeja Balaguera, Luisa Berdeja in Paca Plaze)
fotografija Ken Seng
montaža Elliot Greenberg
produkcija Sergio Aguero, Clint Culpepper, Doug Davison, Carlos Fernández, Julio Fernández, Roy Lee
igrajo Jennifer Carpenter, Steve Harris, Jay Hernandez, Johnathon Schaech, Columbus Short, Andrew Fiscella, Rade Šerbedžija
distribucija Continental Film
Televizijska ekipa snema dokumentarni prispevek o vsakdanu dežurne ekipe gasilcev iz Los Angelesa. Rutinski nočni klic jih zvabi v stanovanjsko zgradbo; tam naletijo na policijsko patruljo, ki je prav tako prišla zaradi nekega skrivnostnega klica. Kmalu skupaj ugotovijo, da je zgradba od zunaj hermetično zaprta, televizijci, gasilci, policisti in stanovalci pa se naenkrat soočajo s smrtonosno grožnjo, dozdevno okužbo, ki se kot požar širi po hiši. Karantena je še ena hollywoodska priredba lokalne horror uspešnice; v tem primeru je izvirnik celo ena najboljših evropskih grozljivk lanskega leta, katalonski [REC] mladega šampiona Jaumeja Balaguera (ta bo doživel slovensko premiero na Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu v novembru). Veliki studio tokrat ni tvegal s pačenjem ali blaženjem izvorne ostrine: Karantena od izvirnika ne ukrade samo zgodbe, temveč tudi domala celotno mizansceno. Ta je obenem tudi natanko tisto, kar je v prvi vrsti proslavilo [REC]: gledamo namreč presenetljivo svež vrhunec prvoosebne metode naracije/snemanja, kakršno je popularizirala Čarovnica iz Blaira (The Blair Witch Project, Daniel Myrick & Eduardo Sánchez, 1999) in pred kratkim do kraja izčrpal/skomercializiral Pošastno (Cloverfield, Matt Reeves, 2008).
Dnevnik živih mrtvecev (Diary of the Dead)
ZDA, 2007, 35 mm, 1.85, 95 minut
režija George A. Romero
scenarij George A. Romero
fotografija Adam Swica
montaža Michael Doherty
glasba Norman Orenstein
produkcija Sam Englebardt, Peter Grunwald, Ara Katz
igrajo Michelle Morgan, Joshua Close, Shawn Roberts, Amy Ciupak Lalonde, Joe Dinicol, Scott Wentworth, Philip Riccio
distribucija Blitz Film & Video Distrubution
Študentski filmski ekipi se med snemanjem pogrošne grozljivke pred objektiv kamere nenadoma priplazijo resnični živi mrtveci. Nadobudni cineasti kmalu ugotovijo, da je napočil konec sveta – tega zdaj preplavljajo horde sestradanih mrličev, ki jim najbolj tekne živo človeško meso –, kar se odločijo vestno dokumentirati: kot napotke za preživetje in opomin za morebitne zanamce. Še en prispevek v podžanr prvoosebne video-dnevniške grozljivke. S preobratom: namesto mladega zanesenjaka, ki mu takšen tip snemanja narekuje nizek proračun ali želja po formalnih inovacijah, za kamero tokrat stoji ena največjih legend žanra: George A. Romero, med drugim lastnoročni izumitelj rase kanibalskih mrličev. Dnevnik živih mrtvecev je peta inštalacija avtorjeve sage o koncu sveta, ki jo je spočela pionirska Noč živih mrtvecev (Night of the Living Dead, 1968) in nadaljevali še boljša Zora živih mrtvecev (Dawn of the Dead, 1978), filozofski Dan živih mrtvecev (Day of the Dead, 1985) in preroška Dežela živih mrtvecev (Land of the Dead, 2007), obenem – in presenetljivo – tudi prvi Romerov film v redni domači distribuciji. Dnevnik živih mrtvecev ne prelamlja s tradicijo samo na formalni ravni – po avtorjevih besedah gre celo za nov začetek sage – in je za razliko od predhodnikov, ki so jezno politično ost spretno vpenjali v aksiome žanra, eksplicitno angažiran, posledično tudi nekoliko bolj naiven, pa zato z nihilistično zaključno sekvenco, mojstrovino v malem, apokaliptičen kot Romero ni bil še nikdar poprej.
Lomljivo (Frágiles)
Španija, 2005, 35 mm (projekcija z DVD-ja), 2.35, 93 minut
režija Jaume Balagueró
scenarij Jaume Balagueró, Jordi Galcerán
fotografija Xavi Giménez
montaža Jaume Martí
glasba Rogue Baños
produkcija Julio Fernández, Joan Ginard
igrajo Calista Flockhart, Richard Roxburgh, Elena Anaya, Gemma Jones, Yasmin Murphy, Colin McFarlane, Michael Pennington
distribucija A.G. Market
Medicinska sestra, ki prispe na začasno delo v zanemarjeno otroško bolnišnico tik pred evakuacijo malih bolnikov v nove prostore, vedno bolj prestrašeno ugotavlja, da je z njenimi pacienti in z neprijaznim prostorom, v katerem se nahajajo, nekaj hudo narobe. Otroci zatrjujejo, da v bolnišnici poleg njih biva še nekdo, zlovešče podstrešno bitje, ki očitno ne želi ostati samo. Solidno, predvsem vešče zrežirano nadaljevanje srhljive linije, ki jo je trenutno najvidnejši španski predstavnik žanra, Jaume Balagueró, razvil s tudi pri nas videnima filmoma Neimenovani (Los sin nombre, 1999) in Tema (Darkness, 2002): bajke o krvavi, krvavo zamolčani preteklosti, ki zdaj pustoši po na videz nedolžni sedanjosti.
Hudičeva hrbtenica (El espinazo del diablo)
Španija/Mehika, 2001, 35 mm (projekcija z DVD-ja), 1.85, 106 minut
režija Guillermo del Toro
scenarij Guillermo del Toro, Antonio Trashorras, David Muñoz
fotografija Guillermo Navarro
montaža Luis de la Madrid
glasba Javier Navarrete
produkcija Guillermo del Toro, Pedro Almodóvar
igrajo Eduardo Noriega, Marisa Paredes, Federico Luppi, Fernando Tielve, Irene Visedo, Francisco Maestre, Junio Valverde
distribucija Fivia
Španija, leto 1939, zadnji dnevi krvave državljanske vojne, čas, v katerem se vedno razločneje izrisuje zmaga nacionalistov generala Franca nad levičarskimi republikanci. Desetletni Carlos, sin padlega republikanskega heroja, prispe v podeželsko sirotišnico nekje bogu za hrbtom. Navzlic številnim prijateljstvom, ki jih sklene z drugimi sirotami, in dejstvu, da z ustanovo upravlja prijazno vodstvo, naklonjeno progresivnim idejam republikancev, se Carlos v novem okolju ne počuti dobro. Vseprisotna slutnja vojaške diktature, ki visi nad obzorjem bližnje prihodnosti, se ujame z grožnjo stare neeksplodirane bombe, zapičene v dvorišče sirotišnice, in srhljivimi prikazovanji duha dečka, ki je nedavno izgubil življenje v nepojasnjenih okoliščinah.
Magičen, razkošen, kompleksen preplet zgodovine in fantazije, angažmaja in pravljice, predhodnik in mlajši brat Favnovega labirinta (El laberinto del fauno, 2006).
Črni božič (Black Christmas)
ZDA/Kanada, 2008, 35 mm (projekcija z DVD-ja), 2.35, 94 minut
režija Glen Morgan
scenarij Glen Morgan (po izvirnem scenariju Roya Moorea)
fotografija Robert McLachlan
montaža Chris G. Willingham
glasba Shirley Walker
produkcija Marty Adelstein, Marc Butan, Steven Hoban, Glen Morgan, Dawn Parouse, Victor Solnicki, James Wong
igrajo Katie Cassidy, Michelle Trachtenberg, Kristen Cloke, Mary Elizabeth Winstead, Lacey Chabert, Andrea Martin, Crystal Lowe
distribucija Karantanija Cinemas
Billy, rumenopolti spaček, otroštvo pretrpi zaklenjen na podstrešje, od koder ga zblaznela mama občasno spusti le v svojo posteljo; rezultat je še bolj deformirana sestra/hči Agnes. V znamenje ljubezni najstnik Billy na božično noč brutalno pokonča mamo in njenega ljubimca ter pohrusta njune oči. Billyja zaprejo, Agnes se izgubi neznano kam. Trideset let kasneje Billy na božično noč pobegne iz zapora in se napoti v svojo nekdanjo hišo, zdaj domovanje osmih brhkih študentk. Od nekod se čudežno vzame tudi Agnes; znova napoči čas izkazovanja ljubezni. Priredba klasičnega slasherja iz leta 1974.
www.kinodvor.org
Še vedno sta na sporedu tudi uspešnici meseca oktobra, politična kriminalka Bančni rop (The Bank Job) in sarajevska komedija Težko je biti fin (Teško je biti fin).
Napovedujemo: Noč grozljivk! 31. oktobra in 1. novembra bo med 19. in 7. uro v Kinodvoru potekal Halloween horor maraton. Predstavljamo šest novih vrhuncev krvavega žanra, prvič na velikem platnu v Sloveniji. Kurator programa je Marcel štefančič jr.
Urnik od 23. do 29. oktobra
23.10. četrtek
17:00 Dar Fur – Vojna za vodo, Tomo Križnar, Maja Weiss, 88'
19:00 Težko je biti fin Teško je biti fin, Srđan Vuletić, 96'
21:00 Bančni rop The Bank Job, Roger Donaldson, 111'
24.10. petek
17:00 Dar Fur – Vojna za vodo, Tomo Križnar, Maja Weiss, 88'
19:00 Težko je biti fin Teško je biti fin, Srđan Vuletić, 96'
21:00 Bančni rop The Bank Job, Roger Donaldson, 111'
23:00 Bančni rop The Bank Job, Roger Donaldson, 111'
25.10. sobota
15:00 Kinobalon, otroški in mladinski program
Egon in njegov maček Egon & Dönci, Adam Magyar, 75' 5+
17:00 Dar Fur – Vojna za vodo, Tomo Križnar, Maja Weiss, 88'
19:00 Težko je biti fin Teško je biti fin, Srđan Vuletić, 96'
21:00 Bančni rop The Bank Job, Roger Donaldson, 111'
23:00 Bančni rop The Bank Job, Roger Donaldson, 111'
26.10. nedelja
11:00 Zajtrk pri Kinodvoru / Sezamov kotiček
Dar Fur – Vojna za vodo, Tomo Križnar, Maja Weiss, 88'
Varstvo otrok z izkušenimi Sezamovimi animatorkami!
17:00 Kinobalon, otroški in mladinski program
Egon in njegov maček Egon & Dönci, Adam Magyar, 75' 5+
19:00 Težko je biti fin Teško je biti fin, Srđan Vuletić, 96'
21:00 Bančni rop The Bank Job, Roger Donaldson, 111'
27.10. ponedeljek
17:00 Dar Fur – Vojna za vodo, Tomo Križnar, Maja Weiss, 88'
19:00 Težko je biti fin Teško je biti fin, Srđan Vuletić, 96'
21:00 Bančni rop The Bank Job, Roger Donaldson, 111'
28.10. torek
17:00 Dar Fur – Vojna za vodo, Tomo Križnar, Maja Weiss, 88'
19:00 Težko je biti fin Teško je biti fin, Srđan Vuletić, 96'
21:00 Bančni rop The Bank Job, Roger Donaldson, 111'
29.10. sreda
17:00 Dar Fur – Vojna za vodo, Tomo Križnar, Maja Weiss, 88'
19:00 Težko je biti fin Teško je biti fin, Srđan Vuletić, 96'
19:30 Večer knjige in filma
Ob izidu romana Pesem ceste (Pather Pančali, 1929), bengalskega pisatelja B. B. Banerjija (Založba/*cf., 2008), bo potekal pogovor s Tanjo Rener in Vladom Škafarjem o istoimenskem filmu (Satyajit Ray, 1955). Moderira Zoja Skušek.
21:00 Bančni rop The Bank Job, Roger Donaldson, 111'
Noč grozljivk
Halloween horor maraton! Dvanajst ur groze, gorja in gravža v Kinodvoru!
31. oktober / 1. november, od 19.00 do 7.00
Šest novih vrhuncev krvavega žanra prvič na velikem platnu v Sloveniji:
19.00 Odsev (Mirrors), Alexandre Aja, ZDA/Romunija, 2008, 35 mm, 110 min
21.10 Karantena (Quarantine), John Erick Dowdle, ZDA, 2008, 35 mm, 89 min
23.00 Dnevnik živih mrtvecev (Diary of the Dead), George A. Romero, ZDA, 2007, 35 mm, 95 min
00.55 Lomljivo (Frágiles), Jaume Balagueró, Španija, 2005, 35 mm (projekcija z DVD-ja), 93 min
02.50 Hudičeva hrbtenica (El espinazo del diablo), Guillermo del Toro, Španija/Mehika, 2001, 35 mm (projekcija z DVD-ja), 106 min
05.00 Črni božič (Black Christmas), Glen Morgan, ZDA/Kanada, 2008, 35 mm (projekcija z DVD-ja), 94 min
Posebna ponudba DVD-jev v filmski knjigarnici.
Horor make-up service in bučne specialitete v filmski kavarni.
Cena vstopnice za ogled posamičnega filma iz ponudbe prvih treh filmov: 4,95€ (4,25€ za starejše od 60 let, dijake in študente)
Cena vstopnice za ogled posamičnega filma iz ponudbe zadnjih treh filmov: 3€ (brezplačen vstop za vse obiskovalce v maskah)
Cena paketa za ogled prvih treh filmov: 12€ (10€ za starejše od 60 let, dijake in študente)
Cena paketa za ogled vseh filmov: 18€
Slava jim!
O grozljivkah obstaja nekaj klišejev. Naj vam jih omenim le nekaj. Prvi kliše gre takole: zlati časi grozljivke so že mimo. To kakopak ne drži. Grozljivke – filmi groze, gorja & gravža, okej, pojdimo s časom, pa jim recimo filmi terorja, magari teroristi, če vam je ljubše – so namreč trenutno eden izmed najbolj vitalnih, najbolj propulzivnih in najbolj subverzivnih delov svetovne kinemagrafije. Za nekoga, čigar zlati časi naj bi bili že davno mimo, izgledajo presenetljivo dobro. A po drugi strani: to je v popolni rimi s samimi grozljivkami, v katerih je vedno veliko mrtvih, ki za mrtve izgledajo presenetljivo dobro, živo in srhljivo – šokantno dobro. Drugi kliše gre takole: grozljivke so predvidljive. Seveda so, absolutno – in to srhljivo predvidljive. Nič ni bolj srhljivega od predvidljivosti. Vse je vedno tako predvidljivo, toda potem kljub vsemu trepetamo, se tresemo in zvijamo, trzamo in kričimo – bolj kot ob najbolj nepredvidljivih rečeh. Søren Kierkegaard bi v grozljivkah našel izpolnitev vseh svojih metafizičnih premis (in strahov in tesnobe in trepetanja itd.). In ne bi bil edini. Tretji kliše gre takole: kdor ne gleda grozljivk, ničesar ne zamuja. Mar res? Mar ni res ravno obratno: kdor ne gleda grozljivk, veliko zamuja. Če je kaj nepozabnega, potem so to grozljivke: spravljajo nas v grozo in strah, nas suvajo in premetavajo, z eno besedo – delujejo tako fizično, da jih zlepa ne pozabimo. Še porniče pozabimo – grozljivk ne. Četrti kliše pa gre takole: če si videl eno grozljivko, si videl vse. Kar spet ni res. Prav iz grozljivk je namreč mogoče delati celonočni maraton. Si predstavljate celonočni maraton melodram ali pa komedij ali pa mjuziklov? Ne. Le grozljivke je mogoče gledati celo noč. Okej, celo noč je mogoče gledati tudi kultne filme, toda grozljivke že same po sebi dišijo po kultu. Grozljivke najlaže postanejo kultne. Logika kultnega filma njihovi gravitaciji preprosto ne more uiti. Grozljivke so filmi par excellence – tisto, zaradi česar smo začeli hoditi v kino, in obenem tisto, zaradi česar je film sploh nastal. Grozljivke so neskončna senca tistega čudeža, ki je postal film.
Marcel Štefančič, jr., kurator programa
Program
Odsev (Mirrors)
ZDA/Romunija, 2008, 35 mm, 2.35, 110 minut
režija Alexandre Aja
scenarij Alexandre Aja, Grégory Levasseur (po izvirnem scenariju Kim Sung-hoja)
fotografija Maxime Alexandre
montaža Baxter
glasba Javier Navarrete
produkcija Alexandre Aja, Grégory Levasseur, Alexandra Milchan, Marc Sternberg, Moritz von der Groeben
igrajo Kiefer Sutherland, Paula Patton, Cameron Boyce, Mary Beth Peil, John Shrapnel, Jason Flemyng
distribucija Continental Film
Odpuščeni policist, ločenec in bivši alkoholik se odloči urediti svoje življenje in se znova zbližati z odtujeno družino, še vedno ljubečo ženo in dvema otrokoma. Zaposli se kot nočni čuvaj v zapuščeni veleblagovnici, ki jo je pred leti povsem uničil požar. Nekdanja palača je zdaj zaprašena in zoglenela hiša duhov, v kateri so čudežno ostala nedotaknjena le vsa ogledala. Ob podrobnejšem pregledu čuvaj prepaden odkrije, da ogledala ne odsevajo tistega, kar bi morala: za njimi se skriva popačen, nedoumljiv svet, ki začne nenadoma vse bolj nasilno in krvavo posegati v stvarnost. Četrti celovečerec čudežnega dečka novega vala francoskih grozljivk – pri nas smo gledali njegovo izborno Krvavo romanco (Haute tension, 2003) in hollywoodski prvenec Opazujemo te (The Hills Have Eyes, 2006) – še vedno šokira z izbruhi nepričakovanega, surovega in skrajno hladnokrvno serviranega nasilja, vendar se Aja tokrat močneje naslanja na zgodbo, sicer priredbo nedavne korejske uspešnice Into the Mirror (Geoul sokeuro, Kim Sung-ho, 2003), ki ponuja vznemirljivo mešanico nenadnih preobratov in lovecraftovskega vzdušja.
Karantena (Quarantine)
ZDA, 2008, 35 mm, 1.85, 89 minut
režija John Erick Dowdle
scenarij John Erick Dowdle, Drew Dowdle (po izvirnem scenariju Jaumeja Balaguera, Luisa Berdeja in Paca Plaze)
fotografija Ken Seng
montaža Elliot Greenberg
produkcija Sergio Aguero, Clint Culpepper, Doug Davison, Carlos Fernández, Julio Fernández, Roy Lee
igrajo Jennifer Carpenter, Steve Harris, Jay Hernandez, Johnathon Schaech, Columbus Short, Andrew Fiscella, Rade Šerbedžija
distribucija Continental Film
Televizijska ekipa snema dokumentarni prispevek o vsakdanu dežurne ekipe gasilcev iz Los Angelesa. Rutinski nočni klic jih zvabi v stanovanjsko zgradbo; tam naletijo na policijsko patruljo, ki je prav tako prišla zaradi nekega skrivnostnega klica. Kmalu skupaj ugotovijo, da je zgradba od zunaj hermetično zaprta, televizijci, gasilci, policisti in stanovalci pa se naenkrat soočajo s smrtonosno grožnjo, dozdevno okužbo, ki se kot požar širi po hiši. Karantena je še ena hollywoodska priredba lokalne horror uspešnice; v tem primeru je izvirnik celo ena najboljših evropskih grozljivk lanskega leta, katalonski [REC] mladega šampiona Jaumeja Balaguera (ta bo doživel slovensko premiero na Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu v novembru). Veliki studio tokrat ni tvegal s pačenjem ali blaženjem izvorne ostrine: Karantena od izvirnika ne ukrade samo zgodbe, temveč tudi domala celotno mizansceno. Ta je obenem tudi natanko tisto, kar je v prvi vrsti proslavilo [REC]: gledamo namreč presenetljivo svež vrhunec prvoosebne metode naracije/snemanja, kakršno je popularizirala Čarovnica iz Blaira (The Blair Witch Project, Daniel Myrick & Eduardo Sánchez, 1999) in pred kratkim do kraja izčrpal/skomercializiral Pošastno (Cloverfield, Matt Reeves, 2008).
Dnevnik živih mrtvecev (Diary of the Dead)
ZDA, 2007, 35 mm, 1.85, 95 minut
režija George A. Romero
scenarij George A. Romero
fotografija Adam Swica
montaža Michael Doherty
glasba Norman Orenstein
produkcija Sam Englebardt, Peter Grunwald, Ara Katz
igrajo Michelle Morgan, Joshua Close, Shawn Roberts, Amy Ciupak Lalonde, Joe Dinicol, Scott Wentworth, Philip Riccio
distribucija Blitz Film & Video Distrubution
Študentski filmski ekipi se med snemanjem pogrošne grozljivke pred objektiv kamere nenadoma priplazijo resnični živi mrtveci. Nadobudni cineasti kmalu ugotovijo, da je napočil konec sveta – tega zdaj preplavljajo horde sestradanih mrličev, ki jim najbolj tekne živo človeško meso –, kar se odločijo vestno dokumentirati: kot napotke za preživetje in opomin za morebitne zanamce. Še en prispevek v podžanr prvoosebne video-dnevniške grozljivke. S preobratom: namesto mladega zanesenjaka, ki mu takšen tip snemanja narekuje nizek proračun ali želja po formalnih inovacijah, za kamero tokrat stoji ena največjih legend žanra: George A. Romero, med drugim lastnoročni izumitelj rase kanibalskih mrličev. Dnevnik živih mrtvecev je peta inštalacija avtorjeve sage o koncu sveta, ki jo je spočela pionirska Noč živih mrtvecev (Night of the Living Dead, 1968) in nadaljevali še boljša Zora živih mrtvecev (Dawn of the Dead, 1978), filozofski Dan živih mrtvecev (Day of the Dead, 1985) in preroška Dežela živih mrtvecev (Land of the Dead, 2007), obenem – in presenetljivo – tudi prvi Romerov film v redni domači distribuciji. Dnevnik živih mrtvecev ne prelamlja s tradicijo samo na formalni ravni – po avtorjevih besedah gre celo za nov začetek sage – in je za razliko od predhodnikov, ki so jezno politično ost spretno vpenjali v aksiome žanra, eksplicitno angažiran, posledično tudi nekoliko bolj naiven, pa zato z nihilistično zaključno sekvenco, mojstrovino v malem, apokaliptičen kot Romero ni bil še nikdar poprej.
Lomljivo (Frágiles)
Španija, 2005, 35 mm (projekcija z DVD-ja), 2.35, 93 minut
režija Jaume Balagueró
scenarij Jaume Balagueró, Jordi Galcerán
fotografija Xavi Giménez
montaža Jaume Martí
glasba Rogue Baños
produkcija Julio Fernández, Joan Ginard
igrajo Calista Flockhart, Richard Roxburgh, Elena Anaya, Gemma Jones, Yasmin Murphy, Colin McFarlane, Michael Pennington
distribucija A.G. Market
Medicinska sestra, ki prispe na začasno delo v zanemarjeno otroško bolnišnico tik pred evakuacijo malih bolnikov v nove prostore, vedno bolj prestrašeno ugotavlja, da je z njenimi pacienti in z neprijaznim prostorom, v katerem se nahajajo, nekaj hudo narobe. Otroci zatrjujejo, da v bolnišnici poleg njih biva še nekdo, zlovešče podstrešno bitje, ki očitno ne želi ostati samo. Solidno, predvsem vešče zrežirano nadaljevanje srhljive linije, ki jo je trenutno najvidnejši španski predstavnik žanra, Jaume Balagueró, razvil s tudi pri nas videnima filmoma Neimenovani (Los sin nombre, 1999) in Tema (Darkness, 2002): bajke o krvavi, krvavo zamolčani preteklosti, ki zdaj pustoši po na videz nedolžni sedanjosti.
Hudičeva hrbtenica (El espinazo del diablo)
Španija/Mehika, 2001, 35 mm (projekcija z DVD-ja), 1.85, 106 minut
režija Guillermo del Toro
scenarij Guillermo del Toro, Antonio Trashorras, David Muñoz
fotografija Guillermo Navarro
montaža Luis de la Madrid
glasba Javier Navarrete
produkcija Guillermo del Toro, Pedro Almodóvar
igrajo Eduardo Noriega, Marisa Paredes, Federico Luppi, Fernando Tielve, Irene Visedo, Francisco Maestre, Junio Valverde
distribucija Fivia
Španija, leto 1939, zadnji dnevi krvave državljanske vojne, čas, v katerem se vedno razločneje izrisuje zmaga nacionalistov generala Franca nad levičarskimi republikanci. Desetletni Carlos, sin padlega republikanskega heroja, prispe v podeželsko sirotišnico nekje bogu za hrbtom. Navzlic številnim prijateljstvom, ki jih sklene z drugimi sirotami, in dejstvu, da z ustanovo upravlja prijazno vodstvo, naklonjeno progresivnim idejam republikancev, se Carlos v novem okolju ne počuti dobro. Vseprisotna slutnja vojaške diktature, ki visi nad obzorjem bližnje prihodnosti, se ujame z grožnjo stare neeksplodirane bombe, zapičene v dvorišče sirotišnice, in srhljivimi prikazovanji duha dečka, ki je nedavno izgubil življenje v nepojasnjenih okoliščinah.
Magičen, razkošen, kompleksen preplet zgodovine in fantazije, angažmaja in pravljice, predhodnik in mlajši brat Favnovega labirinta (El laberinto del fauno, 2006).
Črni božič (Black Christmas)
ZDA/Kanada, 2008, 35 mm (projekcija z DVD-ja), 2.35, 94 minut
režija Glen Morgan
scenarij Glen Morgan (po izvirnem scenariju Roya Moorea)
fotografija Robert McLachlan
montaža Chris G. Willingham
glasba Shirley Walker
produkcija Marty Adelstein, Marc Butan, Steven Hoban, Glen Morgan, Dawn Parouse, Victor Solnicki, James Wong
igrajo Katie Cassidy, Michelle Trachtenberg, Kristen Cloke, Mary Elizabeth Winstead, Lacey Chabert, Andrea Martin, Crystal Lowe
distribucija Karantanija Cinemas
Billy, rumenopolti spaček, otroštvo pretrpi zaklenjen na podstrešje, od koder ga zblaznela mama občasno spusti le v svojo posteljo; rezultat je še bolj deformirana sestra/hči Agnes. V znamenje ljubezni najstnik Billy na božično noč brutalno pokonča mamo in njenega ljubimca ter pohrusta njune oči. Billyja zaprejo, Agnes se izgubi neznano kam. Trideset let kasneje Billy na božično noč pobegne iz zapora in se napoti v svojo nekdanjo hišo, zdaj domovanje osmih brhkih študentk. Od nekod se čudežno vzame tudi Agnes; znova napoči čas izkazovanja ljubezni. Priredba klasičnega slasherja iz leta 1974.
www.kinodvor.org
