(fis) Kulturni dan - 7. in 8. Februar

Nizki štart: sobota 7. 2.
13:00 gimnastični film Bele dlani (Szabolcs Hajdu) o krutosti športnega sveta
Po Veliki plezalni soboti v organizaciji PD Kimper in PK Stena v Kinodvoru še:
21:00 Gib stene (Igor Vrtačnik) o balvanskem plezanju + Evolucija (Jure Niedorfer – Chouka) o »freestyle« in »freeride« smučanju ob prisotnosti filmskih in športnih talentov
22:00 Kinodvor Climbing Party z Vibe department didžeji

Veliki finale: nedelja 8. 2.
11:00 Skrivna predpremiera s športno-ustvarjalnim Sezamovim kotičkom (V sodelovanju z Društvom za razvoj plezalne kulture in podjetjem Citywall najmlajše razveseljuje plezalna stena Slon.)
13:00 gimnastični film Bele dlani (Szabolcs Hajdu) o krutosti športnega sveta
15:00 premiera Transatlantic 05 (Igor Vrtačnik): dva človeka, 4266 navtičnih milj ali 7900 kilometrov v 30-ih dneh prek Atlantskega oceana
17:00 Kinobalon: Rdeči Slon (kratki animirani filmi za otroke nad 7 let)
19:00 BOFF (Bovec Outdoor Film Festival) predstavlja: festival, zmagovalni film BOFF 08 in adrenalinske subkulture od surfanja do gorskega kolesarjenja 
21:00 Ex-bobnar (Koen Mortier) + Vem (Jan Cvitkovič)

Adrenalinskim projekcijam ne boste utekli niti na treningu vzdržljivosti v Kavarni!
Športne ponovitve: Bele dlani do 12. februarja, vsak dan ob 17:00
*cena vstopnice za filme znotraj programa (fis)Kulturnega dne (7. in 8. februar) je enaka ponedeljkovi ceni za Dvorni dan (3,80 €)
Partner projekta: BOFF (Bovec Outdoor Film Festival)


Bele dlani (Fehér tenyér)
Madžarska, 2006, 35 mm, barvni, 1:1.85, 97 minut

režija Szabolcs Hajdu
scenarij Szabolcs Hajdu
fotografija András Nagy
montaža Péter Politzer
glasba Ferenc Darvas
produkcija Iván Angelusz, Mathieu Kassovitz, Gábor Kovács, Ági Pataki
igrajo Zoltán Miklós Hajdu, Kyle Shewfelt, Gheorghe Dinica, Andor Lukáts, Oana Pellea, Orion Radies, Dávid Horváth, Dávid Vecsernyés, Péter Déri, Krisztián Oltyán, Illés Vér

distribucija v Sloveniji

žanr športna drama

festivali, nagrade
Mednarodna premiera na filmskem festivalu v Cannesu 2006. Posebna omemba žirije za nagrado East of West na festivalu v Karlovih Varih 2006. Nagrada češkega ministrstva za kulturo na festivalu otroških in mladinskih filmov v Zlínu. Nagrada za najboljšo režijo, produkcijo, montažo in fotografijo na festivalu madžarskega filma leta 2006.

zgodba
Le redki se zavedajo, koliko trdega dela, odrekanja in bolečine se skriva za elegantnim gibanjem in na videz lahkotnimi rutinami vrhunskega telovadca. Cena za takšno popolnost je pogosto izredno visoka.

Telovadec Uldi prispe v Kanado, da bi tam treniral nadarjene mladince. Vendar pri tamkajšnjih ljudeh ne ustvari preveč dobrega vtisa. Nekaj iz preteklosti ga obremenjuje in potiska navzdol. Preganjajo ga stare bolečine in travme iz otroštva, ko je kot deček moral trpeti agonijo dnevnih treningov, trdih, militantnih urjenj, trenerjevih žaljivk in udarcev. Tako trener kot njegovi starši so v Uldiju videli le bodočega svetovnega prvaka, ne pa tudi občutljivega dečka na robu odraščanja. Njegov upor se naposled konča s tragičnimi posledicami.

Film je preplet avtobiografskih elementov in izkušenj režiserjevega brata, Zoltána Miklósa Hajduja, vrhunskega telovadca, ki v filmu odigra tudi glavno vlogo. Režiser se sprašuje o ceni, ki jo morajo plačati športniki, da bi postali vrhunski, in o odnosu med atletom in njegovim trenerjem.

Več desetletij zaobjemajoča saga o telovadcu, ki se razteza vse od komunistične Madžarske do kapitalističnega Las Vegasa.

izjave režiserja
Dejstvo, da moja zgodba zaobjema tako dolgo časovno obdobje, je predstavljalo težavo pri pisanju scenarija. Začne se v osemdesetih in konča danes, kar pomeni, da sem moral v poldrugi uri skozi petindvajset let, za nameček pa sem se hotel še skrbno posvetiti različnim okoljem in vzdušjem. Zato sem se odločil za drugačen tip pripovedovanja, ki kronološko ne sledi dogodkom.

Filmsko dogajanje je osnovano na resnični zgodbi in filmski liki so obdržali svoja prava imena, ne pa tudi priimkov, saj nisem želel, da bi bil film preveč napadalen. Hotel pa sem doseči občutek prepoznavnosti glede tega, kdo so ti liki. Ker niso vedno prikazani v pozitivni luči, je bilo zelo pomembno, da vendarle obstaja določen občutek odmaknjenosti, sicer bi se moji starši in trener ob ogledu filma utegnili zelo razjeziti.

o režiserju
Szabolcs Hajdu se rodi leta 1972 na Madžarskem in svojo filmsko kariero začne kot igralec. Med letoma 1995 in 2000 obiskuje Univerzo za gledališče in film v Budimpešti. Nekaj časa dela tudi kot gledališki režiser. Kariero filmskega režiserja začne z dvema kratkima filmoma, nato pa s celovečernim prvencem Macerás ügyek, posnetim leta 2000, pobere nagrado za najboljši prvenec na nacionalnem filmskem festivalu. Bele dlani so njegov tretji celovečerni film.

kritike
»Neobičajno pretresljiva športna drama, v kateri se nadarjeni in težavni telovadec sooča s svojo razburkano preteklostjo; izrazito samosvoj in zapeljiv tretji celovečerni film Szabolcsa Hajduja, deloma posnet po resnični življenjski zgodbi njegovega brata Zoltána Miklósa Hajduja, tudi zvezdnika filma. Uspešen preplet univerzalnih tem, kakršne so ambicija, izkoreninjenje in uspeh.«
Eddie Cockrell, Variety

»To mojstrsko zmontirano delo je prava študija ritma in napetosti, perfektna forma za športno dramo. Občinstvo, ki ga zanima nekoliko bolj pustolovski tip športne drame, bo očarano.«
Boyd Van Hoeij, european-films.net

»Najboljši trenutki tega filma so spomini na preteklost, v kateri mladega telovadca in njegove nadarjene, vendar na smrt preplašene tovariše brutalno ponižuje in terorizira trener, ki mu je poglavitni cilj v dečkih zlomiti kakršnokoli psihično ali fizično avtonomnost ter jih pregnesti v pokorne šimpanze.«
Dan Fainaru, Screen Daily


Gib stene
režija Igor Vrtačnik

o filmu
Kaj dobimo, če prosto plezanje priženemo do skrajnih meja fizične moči in tehnične perfekcije, mu dodamo še jekleno logiko šahovske igre ter rafiniranost baleta in vse skupaj poženemo čez rob fizikalnih zakonitosti?

Bouldering ali balvansko plezanje.

Balvani so nižje skalne oblike, visoke do 12 metrov. Plezanje poteka brez vrvi in varovanja. Prvinski, naraven stik s skalo in naravo. Smeri so tako zahtevne, da linija plezanja, stopi in oprimki niso razvidni. Zato plezalci smeri v boulderjih ne imenujejo “smeri”, temveč “problemi”. Probleme najprej študirajo, vsak gib posebej, nato skušajo povezati gibe v celoto in potem linijo preplezati. Včasih traja tudi štiri leta. Za 18 gibov in 10 metrov, kolikor jih ima The End, ki ga je po štirih letih študija zmogel Urh Čehovin.
The End je eden najtežjih balvanskih problemov na planetu z oceno FB 8c.

Malce kozmično, kvantno in nerazumljivo? Poglejte si film, tam je pravzaprav videti dokaj enostavno.

o režiserju
Neodvisni producent in režiser, rojen v Ljubljani leta 1967, doštudiral na AGRFT. Posnel je šest dokumentarnih filmov, večinoma v sodelovanju z RTV Slovenija, ter režiral pet kratkih filmov in en celovečerec z naslovom Piranedello v sodelovanju z Giorgijem Rerbergom, znanim direktorjem fotografije pri filmih A. Tarkovskega, kot sta The Mirror (1974) in Stalker (1979). Za svoja dela je prejel mednarodna priznanja, tudi sam je navdušen jadralec in plezalec.


Evolucija
režija in montaža Jure Niedorfer
kamera Jure Niedorfer, Andro Kajzer, Jošt Škofič ...
producent Marko Bleiweis, Jure Niedorfer
glavni protagonisti Urh Bulc, Rok Dokl, Aljaž Kete, Agron Imeri, Filip Flisar, Matej Adorjan, Bine Žalohar, Tomaž Kete, Tomaž Gabrijelčič, Luka Sekula, Marko Bleiweis, Jani Pogačar in drugi
leto produkcije 2009

o filmu
Film Evolucija naj bi javnosti predstavil za Slovenijo nove pristope v smučanju. Prikazuje tako freestyle kot freeride segment tega športa in skuša razkriti vzroke, zakaj so se protagonisti filma začeli s tem športom ukvarjati, zakaj to še vedno počnejo in kaj jim pomeni. Naslov naj bi izpostavil tako razvoj samega športa kot razvoj posameznika, da do njega pride. Kdor ne išče, ne najde, kdor ne poskusi, ne ve.

Transatlantik 05

scenarij, režija, tehnična izvedba, produkcija Igor Vrtačnik
scenarij, snemalec, nastopajoči Andraž Mihelin 
scenarij, snemalec, nastopajoči Kristian Hajnšek
montaža Jurij Moškon     
snemalci na kopnem Sašo Grmek, Jure Jerman, Gregor Petak
oblikovanje tona Robert Sršen    
grafične animacije Andrej Kamnik  
vremenske simulacije Jure Jerman     
čitanje slike Peter Ban         

o filmu
Štiri leta priprav, izdelovanja jadrnic, sanj, želja, upanja. Dva človeka sredi oceana. Dva človeka, ki se poznata do kosti, ki sta štiri leta skupaj sanjala in dihala, sta si zdaj tako daleč ... Vrhunsko pripravljena in motivirana, vsak v svoji lupinici sredi Atlantskega oceana. Vsak znotraj svoje zgodbe, v nevarnih in mejnih pogojih preživetja. Vseskozi na robu se vsak po svojih močeh borita za čim boljši rezultat. 4266 Nm ali 7900 km v 30-ih dneh prek Atlantskega oceana, na eni najtežjih solo regat – Transatlantic 6.50.
Film vzponov, padcev, bolečine in adrenalina.

predstavitev
Svet vrhunskega jadranja je razdeljen na dve skupini. Tisto, ki jo najbolj poznamo in je medijsko najbolj razvpita, predstavljajo regate, za katerimi stojijo največji koncerni in kapital (America's cup, Volvo race, Rolex cup, Sidney Hobart ipd.). Gre za prestiž v boju titanov velekapitala. Najboljši skiperji podpisujejo astronomske pogodbe, dogajajo se prestopi in zakulisne igre, cene projektov se štejejo v desetinah milijonov evrov. Nobenega naključja, prave avanture, prave človeške preizkušnje, nič pravega morja.

Druga skupina je svet amaterskega jadranja. Jadralci si pridobijo manjše sponzorje ali pa zastavijo svoje premoženje, da si izdelajo jadrnico ter zagotovijo udeležbo. Krona amaterskega jadranja je najprestižnejša in najtežja amaterska regata – Transat 650. Objektivno je to tudi ena najtežjih jadralskih preizkušenj sveta.
Pravila: Dolžina jadrnic znaša 6,5m; vsak jadra na svoji jadrnici sam – solo. Satelitska komunikacija in stik z obalo nista dovoljena, le GPS in sekstant. Prav tako ni dovoljena radijska povezava z nikomer. Sprotnih meteoroloških podatkov ni, razen tistih, pridobljenih na startu in ob pogledu v nebo. Pot regate: Start v La Rochelle v Franciji, postanek na Kanarskih otokih, cilj v Braziliji. Prek Atlantskega oceana sam, na šestipolmeterski barki. 4266 milj ali 7900 kilometrov. Okoli 30 dni divje dirke z malo ali nič spanja, minimalnimi zalogami hrane in vode.

Francosko ministrstvo za pomorstvo organizatorju vsakič znova izda posebno odredbo, s katero dovoli plovbo 6.5-metrskih jadrnic čez Atlantik. Po mednarodnem pomorskem pravu je namreč najmanjša dolžina barke, ki sme čez Atlantik, 15 metrov. Organizator tako tudi prevzame vso odgovornost in v skladu s tem morajo jadralci in jadrnice skozi najstrožje varnostne ukrepe in posebne teste, ki jih morajo opraviti pred regato. Regate se lahko udeleži 72 jadralcev; svoje mesto na startu si morajo zagotoviti na trdih kvalifikacijskih predtekmovanjih, ki trajajo več let. To je predlani uspelo tudi Andražu Mihelinu in Kristianu Hajnšku.

Projekt sta začela pred štirimi leti. Najprej sta si izposodila jadrnico svojega mentorja Samuela Manuarda, jadralske legende, zmagovalca Transata in mnogih čezoceanskih regat. Pod njegovim mentorstvom sta trenirala, nato sta prejadrala predpisane kvalifikacijske milje (8000) in uspešno odpeljala šopek kvalifikacijskih regat: Mini Fastnet, Demi Cle, Select 560 solo … Nekje vmes sta v svoji garaži izdelala vrhunski karbonski jadrnici. Delala sta s psihologi, se učila, kako preživeti brez spanja, z minimalno količino hrane, kako ravnati s seboj v mejnih pogojih ...

27. julija 2005 se jima je uspelo uvrstiti med 72 najboljših na svetu – na start Transata 2005.

Slaba dva meseca pred startom regate, 17. septembra 2005 ob 17.17 uri.
»Za fanta se začnejo priprave v norem tempu. Logistika, optimaliziranje jadrnic, prevoz bark v Francijo, študij meteorologije, taktika ... Leto prej smo razmišljali in načrtovali, kako bi bilo o avanturi mogoče posneti dokumentarni film, pravi, trdi klasični dokumentarec.

Prvenstveno je bil to enormen tehnični problem. Tako sta nam na koncu za priprave, razvoj tehnične opreme, njeno izdelavo in postavitev celotne logistike snemanja ostala le dva meseca. Julij in avgust 2005 sta bila odločilna in kritična za uspeh in izvedbo filma. Snemalna oprema, ki bi delovala v tako ekstremnih in omejenih pogojih, ne obstaja, zato jo je Igor Vrtačnik, režiser in producent filma, s skupino sodelavcev (Matjaž Fajdiga, Robert Sršen, Uibq, Xlab) začel razvijati sam.

Kmalu postane jasno, da tako ekstremne razmere ne dopuščajo kompromisov in zahtevajo stoodstotno brezhibne tehnične rešitve, kar pomeni, da moramo sistem zreducirati na čim manjše možno število elektronskih sklopov. Vsak sklop namreč predstavlja potencialno možnost okvare, sistem pa bo zanesljiv samo toliko, kot bo zanesljiv njegov najšibkejši člen. Drugo odločilno spoznanje je bilo, da v celotnem tokokrogu (kablih, spojih, kontaktih) ne sme biti kisika, škatle z rekorderji pa morajo biti hermetično zaprte z zračnimi ventili. Zakaj? Z vlago in soljo nasičen zrak na oceanu že v enem dnevu sproži močno korozijo, kar pomeni za občutljivo snemalno tehniko konec, en uničen kontakt pa konec projekta.

Kamere smo dobili od proizvajalca (za nadzor objektov so najboljše na trgu Pelco kamere z neprebojnim ohišjem), napajalno, kontrolno, krmilno in avdio elektroniko ter modifikacije kamer, rekorderjev in mikrofonov pa je producent razvil s pomočjo izkušenih strokovnjakov TVS in s prijatelji – najboljšimi na tem področju. Gnala sta nas strast in velikanski izziv. Montaža tehnike, mikrofonov in 30 m kablaže na vsaki barki je bila zgodba zase. Brez pomoči prijateljev in privržencev projekta, ki so nam na pontonih La Rochella priskočili na pomoč, nam ne bi uspelo. Končali smo nekaj ur pred startom.

Edini stalen vir energije na barki je akumulator (in sončne celice), celoten sklop pa je moral biti izveden tako, da poraba ni presegala 8 W – ostalo sta fanta potrebovala za svoje navigacijske inštrumente. Oprema je zdržala vseh 8000 km Atlantika brez dramatičnejših tehničnih okvar. Kristian in Andraž sta na mesec dni trajajoči regati posnela za več kot 50 ur video materiala, osnovo za slabo uro in pol trajajoč dokumentarni film režiserja Igorja Vrtačnika, ki je mešanica video dnevnika in nazornih prizorov z regate – kakor sta jo doživela protagonista. Regato sta Andraž in Kristian končala na trinajstem in devetnajstem mestu.«


Bovec Outdoor Film Festival, 6. marec

V nedeljo, 8. februarja, se v okviru (fis)Kulturnega dne v Kinodvoru predstavlja drugi Bovec Outdoor Film Festival (BOFF).
Festival bo potekal v petek, 6. marca, v Kulturnem domu Bovec, na predvečer tekmovanja smučarjev in deskarjev v prostem spustu Quiksilver Freeride Battle na Kaninu.
V nasprotju z drznimi nastopi smučarjev in deskarjev na Kaninu pa festival ni tekmovalnega značaja. Njegov namen je združiti filme s podobno tematiko, filme o sožitju športnih podvigov z naravo, ter v gorsko vzdušje Bovca privabiti ljubitelje teh športov. V sklopu festivala bo svojo alpinistično pot predstavil priznani novogoriški alpinist Peter Podgornik.
Na festival so avtorji prijavili trinajst filmov, ki prikazujejo kar dvanajst različnih športov. Izbor filmov in natančen spored bosta objavljena na spletni strani prireditve

www.freeridebattle.com.
Tako festival kot tekmovanje prireja Športno društvo Drča.


Urnik od 5. do 11. februarja
Kinodvor. Mestni kino.

5.2. četrtek
17:00
Kinobalon
Rumeni Slon, program kratkih animiranih filmov iz Animateke 2008, 57' 3+

18:30
DELOva okrogla miza in projekcija filma
Lakota Hunger, Steve McQueen, Velika Britanija, 96'
Vstop samo z vabilom.

21:30
Vem, Jan Cvitkovič, Slovenija, 7'
Ex bobnar Ex Drummer, Koen Mortier, Belgija, 104'

6.2. petek
17:00
Kinobalon
Rdeči Slon, program kratkih animiranih filmov iz Animateke 2008, 76' 7+

19:00
Čikorja an' kafe, Dušan Kastelic, Slovenija, 7'
Ljubezen in drugi zločini Ljubav i drugi zločini, Stefan Arsenijević, Srbija/Nemčija/Avstrija/Slovenija, 106'

21:00
Vem, Jan Cvitkovič, Slovenija, 7'
Ex bobnar Ex Drummer, Koen Mortier, Belgija, 104'

23:00
Flyspoon. Polna žlica rocka. Koncert v Kavarni.

7.2. sobota
13:00
(fis)Kulturni dan / Premiera
Bele dlani Fehér tenyér, Szabolcs Hajdu, Madžarska, 87'

15:00
Kinobalon
Rumeni Slon, program kratkih animiranih filmov iz Animateke 2008, 57' 3+

17:00
Čikorja an' kafe, Dušan Kastelic, Slovenija, 7'
Ljubezen in drugi zločini Ljubav i drugi zločini, Stefan Arsenijević, Srbija/Nemčija/Avstrija/Slovenija, 106'

19:00
Vem, Jan Cvitkovič, Slovenija, 7'
Ex bobnar Ex Drummer, Koen Mortier, Belgija, 104'

21:00
(fis) Kulturni dan / Premiera
Gib stene, Igor Vrtačnik, Slovenija
Evolucija, Jure Niedorfer – Chouka, Slovenija

22:00
(fis) Kulturni dan
Kinodvor Climbing Party z Vibe department didžeji.

8.2. nedelja

(fis)Kulturni dan

11:00
Skrita predpremiera / Zajtrk pri Kinodvoru / Sezamov kotiček
Film presenečenja
Varstvo otrok v športno ustvarjalnem kotičku.

13:00
Bele dlani Fehér tenyér, Szabolcs Hajdu, Madžarska, 87'

15:00
Premiera
Transatlantic 05, Igor Vrtačnik, Slovenija

17:00
Kinobalon
Rdeči Slon, program kratkih animiranih filmov iz Animateke 2008, 76' 7+

19:00
BOFF (Bovec Outdoor Film Festival) predstavlja
zmagovalni film BOFF 08 in adrenalinske subkulture od surfanja do gorskega kolesarjenja.

21:00
Vem, Jan Cvitkovič, Slovenija, 7'
Ex bobnar Ex Drummer, Koen Mortier, Belgija, 104'

9.2. ponedeljek
17:00
Bele dlani Fehér tenyér, Szabolcs Hajdu, Madžarska, 87'

19:00
Čikorja an' kafe, Dušan Kastelic, Slovenija, 7'
Ljubezen in drugi zločini Ljubav i drugi zločini, Stefan Arsenijević, Srbija/Nemčija/Avstrija/Slovenija, 106'

19:00
Festival Zgodbe – Fabula 2009
Pogovor z Igorjem Štiksom in Dušanom Šarotarjem bo povezoval Jurij Hudolin.
V organizaciji s Študentsko založbo.

21:00
Vem, Jan Cvitkovič, Slovenija, 7'
Ex bobnar Ex Drummer, Koen Mortier, Belgija, 104'

Dvorni dan. Cena vstopnice je 3,80€.

10.2. torek
17:00
Bele dlani Fehér tenyér, Szabolcs Hajdu, Madžarska, 87'

19:00
Čikorja an' kafe, Dušan Kastelic, Slovenija, 7'
Ljubezen in drugi zločini Ljubav i drugi zločini, Stefan Arsenijević, Srbija/Nemčija/Avstrija/Slovenija, 106'

21:00
Vem, Jan Cvitkovič, Slovenija, 7'
Ex bobnar Ex Drummer, Koen Mortier, Belgija, 104'

11.2. sreda
17:00
Bele dlani Fehér tenyér, Szabolcs Hajdu, Madžarska, 87'

19:00
Zadnjič!
Vem, Jan Cvitkovič, Slovenija, 7'
Ex bobnar Ex Drummer, Koen Mortier, Belgija, 104'

21:00
Premiera
Inju, zver v senci Inju, la bête dans l'ombre, Barbet Schroeder, Francija, 2008, 105'

www.kinodvor.org
Nazaj