Kinodvor je od 1. 10. 2008 do 15.6. 2009 obiskalo 47.177 gledalcev, na 1.030 javnih projekcijah, od tega 10.309 obiskovalcev Kinobalona in šolskih projekcij. Kumulativni znesek od prodaje vstopnic v prvi sezoni je 147.944 evrov. Povprečje v bolj obiskanem, torej jesenskem delu sezone, je bilo 60 gledalcev na projekcijo, v manj obiskanem, torej spomladi, pa 47 obiskovalcev na projekcijo. Če umestimo naše rezultate v kontekst slovenske kinematografije, smo v letu 2008, če povzamemo našo celotno
prvo sezono, dosegli osmo mesto med vsemi delujočimi kinematografi, če pa pogledamo število gledalcev na platno, smo na 2. mestu, takoj za ljubljanskim Kolosejem. Takšen uspeh in zasluge si delimo predvsem z našimi najtesnejšimi partnerji, slovenskim kinematografski distributerji, to pa so Blitz Film & Video Distribution, Cankarjev dom, Cinemania Group, Cenex/Fivia, Demiurg, Karantanija Cinemas, Continental film, A.G.Market, pa tudi s številni partnerji, s katerimi organiziramo filmske
projekcije in druge dogodke.
Najmočnejši zaveznik Kinodvora je seveda njegov ustanovitelj, Mestna občina Ljubljana in njen Oddelek za kulturo, ki je tudi v letu 2009 zavodu namenila sredstva za plače, materialne in programske stroške, funkcionalno opremo in investicijske stroške, skupaj 620.615 evrov, od tega 25% za plače, 22% za program, 19% za materialne stroške, ostalo pa za investicije in opremo. Z naslova sredstev MOL ima Kinodvor šest redno zaposlenih sodelavcev, med njimi sva Koen Van Daele, pomočnik za vodenje umetniškega programa, in Nina Peče, direktorica, oba s petletnim mandatnim rokom, ki ga je aprila letos potrdil Mestni svet ustanoviteljice. Marca letos smo v zavodu sistematizirali novo, torej sedmo delovno mesto, ki ga nameravamo financirati z lastnimi sredstvi, to je vodja projektov filmske vzgoje in programa za otroke in mlade Kinobalon. Delo je prevzela Petra Slatinšek, ki je Kinobalon ob otvoritvi Kinodvora tudi zasnovala. Odločitev za novo delovno mesto temelji na nekaj dejavnikih, med katerimi je najmočnejši zagotovo odziv javnosti, torej obisk družinskih filmov v programu Kinobalon, in število šolskih projekcij ter izobraževalnih ustanov, ki so se odzvale naši ponudbi. Poleg tega je Kinodvor s takšnim programom pomemben izvajalec in nosilec projektov ne le na področju uresničevanja strategije razvoja kulture ter razvoja vzgoje in izobraževanja Mestne občine Ljubljana, ki programu že izkazujeta podporo in namenjata sredstva za zagotavljanje brezplačnih programov, torej širjenja njihove dostopnosti na področju Mestne občine Ljubljana, pač pa tudi uresničevanja nacionalne strategije razvoja kulture in kulturne vzgoje Ministrstva za kulturo RS. Kot mestni javni zavod se zato prijavljamo na razpise za zagotavljanje nacionalnih sredstev in v teh dneh pričakujemo rezultate natečaja za 'kulturni tolar'. Vsekakor pa upamo, da nas bo na tem področju konkretno in sistematično podprl Filmski sklad RS, katerega ustanovni akt določa tudi spodbujanje in podpiranje izobraževanja na področju kinematografije.
Po drugi strani se tovrstni filmsko-vzgojni programi umeščajo v širše kulturno-vzgojne programe za otroke in mlade, ki pa so ena od prioritet Evropske unije. Evropski parlament je decembra 2006 izdal dokument o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje; leta 2006 je UNESCO objavil referenčni dokument o priporočilih in smernicah za kulturno vzgojo, ki se že odraža v nacionalnih in lokalnih strategijah, kot sta že omenjeni mestni strategiji in Nacionalni program za kulturo 2008–2011. Filmsko-vzgojni program Kinobalona izpolnjuje pomembne cilje vseh omenjenih dokumentov. Tudi evropska mreža kinematografov Europa Cinemas, katere član je Kinodvor, namenja posebno pozornost filmski vzgoji za otroke in mlade. 20 odstotkov njihove celotne finančne podpore je namenjene tovrstnim iniciativam, saj so že ob ustanovitvi leta 1992 zapisali spodbujanje tovrstnih programov kot svojo drugo najpomembnejšo nalogo, takoj za prizadevanjem za večjo prisotnost evropskega filma v kinematografih.
Slovenska nacionalna mreža art kinematografov, kjer je nekdanji Kinodvor predstavljal osrednjo art kino postajo, se je v zadnjih petih letih precej spremenila, nekaterih kinematografov ni več, pojavili so se centri, ki v sklopu svojega kulturnega programa ponujajo tudi filmske projekcije. S tem se je seveda pojavila tudi potreba o ponovnem premisleku in strukturiranju učinkovite mreže kinematografov, ki zagotavljajo kakovostni filmski program. Več o razvoju oziroma širitvi te mreže bo moč reči, ko bodo znani rezultati za sofinanciranje projektov letošnjega razpisa za 'kulturni tolar' za art kino mrežo na Ministrstvu za kulturo.
Ob otvoritveni novinarski konferenci smo omenili načrt Mestne občine Ljubljana, da že v tem letu Kinodvoru omogoči opremo za digitalne projekcije, torej digitalni kino, vendar pa so ta sredstva v tem trenutku na rezervni listi za letošnji rebalans proračuna Mestne občine Ljubljana. Ob tem naj povemo, da so digitalna tranzicija in njeni nacionalni modeli danes aktualna tema tako kulturne politike kot filmske industrije vseh evropskih držav, vendar pa do danes ni konsenza glede tehničnih standardov, in tudi člani evropske mreže kinematografov še nismo obveščeni, na kakšen način bi lahko za opremljanje kinematografov v posamezni državi črpali evropska sredstva. Europa Cinemas nameni dodatna programska sredstva vsakemu platnu z digitalnim projektorjem, vendar ta niso namenjena samemu nakupu opreme. Mestna občina Ljubljana je medtem financirala nakup mobilnega kina, s katerim Kinodvor pridobiva razsežnost letnega kina za izvajanje projekcij na prostem oziroma postane gostujoči kino v dvoranah, ki nimajo svojega kinoprojektorja.
V dogovoru z Mestno občino Ljubljana smo že ob ustanovitvi in prevzemu prostorov na Kolodvorski 13 za poletje 2009 načrtovali investicijska dela. Gre za dokončno ureditev ogrevanja in prezračevanja ter ostala načrtovana gradbena dela, katerih vrednost je ocenjena na 300.000 evrov. Mestna občina Ljubljana je v letošnjem proračunu že zagotovila 180.000 evrov za izvedbo strojno in elektroinštalacijskih del, ki bodo izvedena med 25. junijem in 1. septembrom. V tem času bo kinodvorana zaprta, Kinodvor pa bo program izvajal na letnemu času prijaznejši način s tremi osrednjimi projekti: Kinodvor. Vrt za dodatno popestritev naše filmske kavarne oz. njenega letnega vrta ter promocijo ponudbe Kinodvorove knjigarnice; velika open-air projekcija na Prešernovem trgu v sklopu prireditve Junij 2009 v Ljubljani ter projekt Film pod zvezdami s projekcijami na Ljubljanskem gradu.
Med prvimi možnostmi, ki jih Kinodvorov mobilni kino odpira, so sodelovanja z različnimi kulturnimi institucijami (kulturni domovi, društva, združenja ipd.), ki nimajo potrebne infrastrukture, omogočanje razširitve programa tudi na področje filmske produkcije, sodelovanje s producenti in organizatorji festivalskih prireditev, ki želijo v svoje programe vključiti tudi filmske projekcije na alternativnih lokacijah – s tem bi se olajšala izvedba ponudbe tehnično in logistično zahtevnejših dogodkov –, sodelovanje z organizatorji dogodkov, ki zaradi potreb naročnikov potrebujejo izvirne prostore, a večinoma nimajo potrebne infrastrukture za izvedbo zahtevnih dogodkov. Mobilni kino vključuje dve platni različnih dimenzij (10.0x5.7 metra in 4.5x2.5 metra) s konstrukcijo za platno, opremo za projekcijo 35-milimetrskih filmov, ozvočenje za 500 ljudi, izurjeno tehnično osebje in opremo za video podnaslavljanje filmov. Prvič bo filmsko platno mobilnega kina razpeto na Prešernovem trgu 25. junija za projekcijo Shine A Light. To bo tudi uvod v Film pod zvezdami, ki ga letos Kinodvor kot osrednja mestna kulturna institucija za področje filma organizira v sodelovanju s Festivalom Ljubljana in drugimi partnerji projekta. Medijski partnerji Filma pod zvezdami so časopis Delo in tiskana izdaja VIKEND, TV 3 in Radio Center, pri promociji pa nam pomagajo tudi Slovenske železnice in Tiskarna Januš.
Platno v novo klimatizirani filmski dvorani Kinodvora se ponovno prižge 1. septembra 2009.
Koen van Daele, pomočnik direktorice za vodenje umetniškega programa: Prva sezona novega Kinodvora – po novem tudi uradno poimenovanega Mestni kino –, je bila v več pogledih posebna. Takoj na začetku naj poudarim, da gre za zadnjo sezono, ki vključuje poletni premor. Ko bo zaključena druga faza nujnih prenovitvenih del, bo Kinodvor programsko obratoval 365 dni na leto. Sezona je bila posebna tudi zato, da je v pionirski praksi preverila našo novo programsko politiko, kot je opredeljena v ustanovitvenem aktu Javnega zavoda Kinodvor. Kot veste, je poglavitno programsko vodilo Kinodvora redno predvajanje kvalitetnih filmov razvijanje programov za mlado občinstvo in izvajanje filmsko-izobraževalnih dejavnosti.
Čeprav smo ob otvoritvi kina pričakovali pozitivne odzive in jih tudi bili deležni, tako glede obiska kina kot tudi medijskih odmevov, je vendarle kazalo počakati in preveriti, kako se bo občinstvo odzvalo v daljšem obdobju. Med uvodnimi pogovori z našimi strateškimi partnerji, domačimi filmskimi distributerji, je namreč marsikdo podvomil o naši načrtovani številki 50.000 obiskov na leto in jo označil kot zelo ambiciozno. Ker pa smo že po dobrih osmih mesecih delovanja kina zelo blizu te številke, lahko z zadovoljstvom potrdimo, da smo si zastavili realen cilj.
Zastavljene naloge smo izpolnili tudi glede programske pestrosti. Najbolj pogoste kritike v zvezi z delovanjem kina so bile celo zaradi prevelike gostote dogodkov, ki smo jih organizirali. Naš odziv na tovrstne – ne v celoti neargumentirane komentarje – ostaja, da smo k temu preprosto zavezani z ustanovitvenim aktom. Z drugimi besedami: Kinodvor ni »samo« kino, temveč deluje tudi kot odprt kulturni in filmski center. Po najboljših močeh smo skušali gostiti toliko s filmom povezanih dogodkov, kot je bilo to v interesu naših partnerjev in različnih kulturnih organizacij.
Takšne politike pa ne upravičuje zgolj naša zapisana programska politika, temveč jo osmišlja tudi odličen obisk prve sezone, ki je bil pogosto vezan na posebne dogodke. Z drugimi besedami: posebne dogodke potrebujemo, da lahko ohranimo kino. Oziroma še drugače: poleg kina, namenjenega dobremu filmu, je publika Kinodvor prepoznala tudi kot prostor živega dogajanja ob filmih.
Rad bi še povedal, da ena od poglavitnih omejitev pri programiranju kina ostaja dejstvo, da je na voljo samo eno platno. Kot bržkone veste, večina mestnih ali umetniških kinematografov po svetu deluje v obliki minipleksov z dvema ali tremi platni. Izkušnja naše prve sezone je pokazala, da bi dodatno platno pod našo streho pripomoglo do še boljših rezultatov.
Številni posebni dogodki so pogosto preprečili boljšo izkoriščenost filmov, ki jih je Kinodvor premierno predvajal. Naj za primer navedem film Kar brez skrbi, ki smo ga po dobrih treh tednih zelo uspešnega predvajanja morali umakniti s sporeda, da bi lahko gostili festival dokumentarnega filma.
Ker nimamo drugega platna, smo skušali nadoknaditi z organizacijo številnih spremljevalnih dogodkov v naši Kavarni. Po končanih poletnih delih, ki med drugim vključujejo tudi zvočno izolacijo Male dvorane, pa bomo to dvorano lahko uporabljali tudi za manjše dogodke, pogovore, delavnice in podobno ter tako še dodatno razbremenili naše veliko platno.
Film pod zvezdami
Programski profil »Filma pod zvezdami« ostaja podoben tistemu, ki je zaznamoval že pretekle štiri sezone. Letni kino na Ljubljanskem gradu je namenjen privabljanju širokih množic z različnim okusom na ogled kvalitetnih filmov.
V dvaindvajsetih zaporednih nočeh bo predvajanih triindvajset filmov, med drugim tudi:
• filmi, ki so bili predvajani na Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu, vključujoč politično dramo Lakota, ki je prejela vodomca za najboljši film; po literarni uspešnici Roberta Saviana posneto kriminalko Gomora; nadrealistični triler Sirotišnica in komedijo Ljubezen v Barceloni Woodyja Allena;
• izbor nekaterih najbolj odmevnih filmov lanske kinematografske sezone, vključujoč oskarjevskega zmagovalca Revni milijonar in najnovejši film Clinta Eastwooda Gran Torino;
• odlični filmi, ki so morda prezgodaj izginili z ljubljanskih platen, kot so na primer Krožna cesta Sama Mendesa, Milk Gusa Van Santa ali Frost/Nixon Rona Howarda;
• vrhunci sezone Kinodvora, kot sta na primer naša otvoritvena filma Bančni rop in Težko je biti fin, naša največja uspešnica Kar brez skrbi, norveška črna komedija Umetnost negativnega mišljenja in sklepni film naše sezone ter lanskoletni beneški zmagovalec Rokoborec;
• predvajali bomo tudi slovenske filme: na Gradu bomo zavrteli lanskoletnega dobitnika vesne za najboljši celovečerni film, dramo Pokrajina št. 2, in animirani biser Dušana Kastelica Čikorja an' kafe;
• v program smo vključili tudi nekaj filmov, za katere menimo, da so idealni za ogled pod zvezdnim nebom: takšen je na primer kolesarski film ceste z Mikijem Manojlovićem Svet je velik in rešitev se skriva za vogalom, zgodovinska komedija Rock'n'roll pirati, muzikal in blagajniška uspešnica Mamma mia! ter z oskarjem nagrajeni dokumentarec Človek na žici, ki je obenem tudi otvoritveni film letnega kina;
• na Ljubljanskem gradu bomo deležni tudi ljubljanske premiere francoske romantične komedije Ljubezen nima cene z Audrey Tautou, bolj znana kot Amelie Poulain, v glavni vlogi; ponosni pa smo tudi, da se bo program letnega kina zaključil s slovensko predpremiero novega filma Michaela Manna Državni sovražniki – gre za zgodbo o legendarnem razbojniku iz časa velike gospodarske krize v ZDA, o karizmatičnem bančnem roparju Johnu Dillingerju, ki ga v filmu upodablja Johnny Depp.
To bi bilo vse v zvezi z našim poletnim programom, obenem pa bi vas rad spomnil, da do začasnega zaprtja Kinodvora ostajata še dva dobra tedna in da bomo medtem še predvajali filme. Čeprav so podrobnosti o programu v mapah, bi vseeno rad opozoril na nekaj posebnih programov.
• Od naslednjega ponedeljka do srede bomo zavrteli štiri filme, ki so bili predvajani na pravkar zaključenem legendarnem zagrebškem festivalu animiranega filma Animafest. Ta program smo pripravili v sodelovanju s festivalom Animateka in je del nedavno podpisanega uradnega protokola mestnih občin o kulturnem sodelovanju Ljubljane in Zagreba. Oba festivala, zagrebški Animafest in ljubljanska Animateka, se bosta predstavila ob projekciji animacije "Mary in Max" Adama Elliota, ki je dobil nagrado občinstva in posebno omembo žirije na Animafestu, prav pred kratkim pa je osvojil tudi veliko nagrado na festivalu v Annecyiju.
• Naslednji četrtek, 25. junija, bo dvorana Kinodvora zaprta, zato pa bomo na ta dan, na državni praznik, zgradili simbolni most med Kolodvorsko ulico in Ljubljanskim gradom ter na Prešernovem trgu organizirali brezplačno projekcijo koncertnega filma Martina Scorseseja Shine a Light z Rolling Stonesi v glavni vlogi.
Takoj, ko zapremo dvorano, se bodo pričela prenovitvena dela. Ker pa se dela na sprednjem delu stavbe ne bodo začela pred 6. julijem, smo se odločili, da bo do takrat vsak dan od 18. ure odprta naša Kavarna, kjer bomo gostom spet ponudili poslastico: v sodelovanju z domačimi distributerji smo pripravili program Kinodvor.Vrt. Na majhnem zunanjem platnu bomo z DVD-jev predvajali izbor filmov, ki niso bili pri nas nikoli predvajani na velikih platnih in tudi eno kultno klasiko. Ogled bo seveda brezplačen, ob tej priložnosti pa bodo posamezni distributerji po akcijskih cenah na prodaj ponudili tudi svoje DVD-je.
Naj sklenem z obljubo, da se 1. septembra letos znova vidimo v prenovljeni, klimatizirani dvorani.
Petra Slatinšek, vodja projektov filmske vzgoje in programa za otroke in mlade Kinobalon:
Kinobalon, program za otroke in mlade v Kinodvoru, je v svoji prvi sezoni dobro zaživel in prizadevamo si, da bi bil v naslednji programsko še bolj bogat. V osnovi je Kinobalon razdeljen na dva segmenta, na družinski in šolski program. V tej sezoni nas je v obliki zaključenih skupin obiskalo prek 8000 otrok, učencev in dijakov, pa tudi študentov. Najbolj zaželeni so bili ogledi filma Dar Fur – Vojna za vodo Toma Križnarja in Maje Weiss, animiranega celovečerca Persepolis in igranih filmov za otroke, kot sta Deklica in lisica ter Beli pramen: Pustolovščine malega bobra. Na rednem sporedu Kinobalona smo (v dveh rednih terminih, to sta sobota in nedelja popoldne, ter v občasnih terminih med tednom) premierno predstavili 3 celovečerne animirane filme (Egon in njegov maček, Azur in Asmar, Izginula zvezda), en dokumentarno-igrani film (Beli pramen: Pustolovščine malega bobra), en celovečerni igrani film (Deklica in lisica) ter več kratkih animiranih filmov iz programov Slon s festivala Animateka. Pripravili smo tudi številne posebne dogodke; med njimi zagotovo izstopa Kinobalonov koncert pred desetimi dnevi, ko je otroški glasbeni orkester Waldorfske šole v živo spremljal kratke animirane filme.
Filmski program spremljajo dopolnilne dejavnosti in publikacije, od ustvarjalnih delavnic za otroke in razstav do Knjižice Kinobalon, ki ste jo prejeli v mapi, ter pedagoških gradiv za učitelje, ki pomagajo pripraviti na ogled izbranega filma. Tudi letos pripravljamo Katalog izbranih filmov za izobraževalne ustanove z dodatnimi dejavnostmi, ki bo, tako kot lani, izšel avgusta.
Da je Kinobalonov program lahko tako bogat, se moramo redno povezovati z drugimi organizacijami. Med najpomembnejšimi partnerji so: Združenje staršev in otrok Sezam, Društvo za oživljanje zgodbe 2 koluta, Živalski vrt Ljubljana, Prirodoslovni muzej Slovenije, seveda pa tudi naši distributerji, ki nam omogočajo oglede filmov. Pedagoška gradiva in pogovore z otroki in mladimi v Šolskem Kinobalonu pripravljamo v sodelovanju s posameznimi strokovnjaki s področja filma ali s strokovnjaki s filmom povezanega tematskega področja.
Sezamov kotiček je nedeljski igralni kotiček za otroke, ki poteka v času dopoldanskega Zajtrka pri Kinodvoru v naši Kavarni. Skozi leto smo ga programsko povezali s filmskim sporedom v Kinobalonu. Na tak način bomo nadaljevali tudi v naslednji sezoni, saj se nam zdi pomembno, da otroci preživljajo čim bolj igriv, kakovosten prosti čas tudi v Kinodvoru. Kinodvor je kot mestni kino dobil tudi podobo družinskega kina. Ob vsem navedenem smo v tej sezoni uvedli tudi program za starše z dojenčki, ki poteka vsako prvo sredo v mesecu. Film z rednega sporeda je primerno tišje predvajan, dvorana pa rahlo osvetljena. Odzivi v prvem letu niso številčni, javnost bomo morali tudi v prihodnje temeljiteje seznanjati s posebnimi programi, so pa navdušujoči, saj smo pridobili nekaj stalnih obiskovalcev, ki pa se bodo v takšnem programu z vsako sezono seveda menjavali. Prav tu bi želeli še posebej prositi za vašo pozornost pri spremljanju naše dejavnosti, saj gre za uvajanje v Sloveniji povsem novih vsebin, ki se lahko utrdijo med občinstvom tudi z vašo pomočjo.
Tovrstni odvodi klasičnega družinskega programa, kot je program za starše z dojenčki, so v nekaterih evropskih mestih že domači, drugod pa jih še ni. Vsekakor izkušnje kolegov v tujini pravijo, da sta za obstoj takšnih vsebin potrebni stalna pozornost medijev in stabilna promocija. Filmsko-vzgojni program je potekal v Kinodvoru tudi za odraslo občinstvo, predvsem po zaslugi sodelovanja z revijo Ekran, Društvom za širjenje filmske kulture KINO!, Silvanovo kino šolo ter v sodelovanju z drugimi ustanovami, s katerimi smo organizirali priložnostne pogovore ob filmih, kot so Sabina, Lakota, Otroci idr. Dolgoročno bomo poskrbeli tudi za redni Kinodvorov filmsko-vzgojni program za odrasle.
Ob tej priložnosti je pomembno Kinodvorov filmsko-vzgojni program umestiti v širši kontekst. Kot prvo, gre za enega redkih sistematičnih in rednih filmsko-vzgojnih programov za otroke in mlade v Sloveniji, ki uresničuje kar nekaj pomembnih ciljev mestne kulturne strategije in strategije vzgoje ter izobraževanja v Mestni občini Ljubljana, od katerih je najpomembnejši kakovostna kulturno-vzgojna ponudba v občini, ki ustreza različnim potrebam otrok in mladih. Vse dodatne obfilmske dejavnosti v Kinodvoru so brezplačne, kar daje programu tudi pomembno dostopnost. Z naslednjim šolskim letom bo postal bolj dostopen tudi filmski program za predšolske in šolajoče se otroke. Iz rebalansa proračuna je namreč Mestna občina Ljubljana že namenila dodatna sredstva za brezplačen filmsko-vzgojni program za otroke zadnje generacije vrtcev in za učence zadnjega razreda osnovnih šol v Mestni občini Ljubljana.
Že na samem začetku je bil Kinobalonov program prepoznan kot primer dobre prakse in kaže potencial širjenja. V tem letu se povezuje s festivali; tako pripravljamo program za otroke na festivalu Mesto žensk in pa novo sekcijo za otroke in mlade na 20. Liffu. Ima pa tudi potencial širjenja v druge kinematografe, saj je njegovo prakso moč prenesti kamorkoli. Želimo si, da bi v prihodnosti zaživel kot del art kino mreže.
Filmsko-vzgojni program v Kinodvoru tako nima samo lokalnih razsežnosti, pač pa ga moramo gledati širše. Želimo si širjenja, mreženja, predvsem pa redne lokalne, nacionalne in mednarodne finančne podpore za takšen program, saj brez tega ne more redno obstajati. Mirjana Borčić je večkrat poudarila, da je filmska vzgoja pri nas v preteklosti vedno prihajala v šole skozi stranska vrata in do otrok bolj kot ne po naključju. S tem je želela povedati, da so bili vedno posamezniki, zavzeti za izvajanje filmske vzgoje, ki pa so delali v slabih pogojih, zato so se izvajalci in njihovi programi stalno menjavali. Enako je tudi danes. Toda tokrat imamo priložnost, da takšen program utrdimo v slovenskem prostoru in mu damo potrebno stabilnost, ki lahko omogoči njegov trajen razvoj.
www.kinodvor.org
Najmočnejši zaveznik Kinodvora je seveda njegov ustanovitelj, Mestna občina Ljubljana in njen Oddelek za kulturo, ki je tudi v letu 2009 zavodu namenila sredstva za plače, materialne in programske stroške, funkcionalno opremo in investicijske stroške, skupaj 620.615 evrov, od tega 25% za plače, 22% za program, 19% za materialne stroške, ostalo pa za investicije in opremo. Z naslova sredstev MOL ima Kinodvor šest redno zaposlenih sodelavcev, med njimi sva Koen Van Daele, pomočnik za vodenje umetniškega programa, in Nina Peče, direktorica, oba s petletnim mandatnim rokom, ki ga je aprila letos potrdil Mestni svet ustanoviteljice. Marca letos smo v zavodu sistematizirali novo, torej sedmo delovno mesto, ki ga nameravamo financirati z lastnimi sredstvi, to je vodja projektov filmske vzgoje in programa za otroke in mlade Kinobalon. Delo je prevzela Petra Slatinšek, ki je Kinobalon ob otvoritvi Kinodvora tudi zasnovala. Odločitev za novo delovno mesto temelji na nekaj dejavnikih, med katerimi je najmočnejši zagotovo odziv javnosti, torej obisk družinskih filmov v programu Kinobalon, in število šolskih projekcij ter izobraževalnih ustanov, ki so se odzvale naši ponudbi. Poleg tega je Kinodvor s takšnim programom pomemben izvajalec in nosilec projektov ne le na področju uresničevanja strategije razvoja kulture ter razvoja vzgoje in izobraževanja Mestne občine Ljubljana, ki programu že izkazujeta podporo in namenjata sredstva za zagotavljanje brezplačnih programov, torej širjenja njihove dostopnosti na področju Mestne občine Ljubljana, pač pa tudi uresničevanja nacionalne strategije razvoja kulture in kulturne vzgoje Ministrstva za kulturo RS. Kot mestni javni zavod se zato prijavljamo na razpise za zagotavljanje nacionalnih sredstev in v teh dneh pričakujemo rezultate natečaja za 'kulturni tolar'. Vsekakor pa upamo, da nas bo na tem področju konkretno in sistematično podprl Filmski sklad RS, katerega ustanovni akt določa tudi spodbujanje in podpiranje izobraževanja na področju kinematografije.
Po drugi strani se tovrstni filmsko-vzgojni programi umeščajo v širše kulturno-vzgojne programe za otroke in mlade, ki pa so ena od prioritet Evropske unije. Evropski parlament je decembra 2006 izdal dokument o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje; leta 2006 je UNESCO objavil referenčni dokument o priporočilih in smernicah za kulturno vzgojo, ki se že odraža v nacionalnih in lokalnih strategijah, kot sta že omenjeni mestni strategiji in Nacionalni program za kulturo 2008–2011. Filmsko-vzgojni program Kinobalona izpolnjuje pomembne cilje vseh omenjenih dokumentov. Tudi evropska mreža kinematografov Europa Cinemas, katere član je Kinodvor, namenja posebno pozornost filmski vzgoji za otroke in mlade. 20 odstotkov njihove celotne finančne podpore je namenjene tovrstnim iniciativam, saj so že ob ustanovitvi leta 1992 zapisali spodbujanje tovrstnih programov kot svojo drugo najpomembnejšo nalogo, takoj za prizadevanjem za večjo prisotnost evropskega filma v kinematografih.
Slovenska nacionalna mreža art kinematografov, kjer je nekdanji Kinodvor predstavljal osrednjo art kino postajo, se je v zadnjih petih letih precej spremenila, nekaterih kinematografov ni več, pojavili so se centri, ki v sklopu svojega kulturnega programa ponujajo tudi filmske projekcije. S tem se je seveda pojavila tudi potreba o ponovnem premisleku in strukturiranju učinkovite mreže kinematografov, ki zagotavljajo kakovostni filmski program. Več o razvoju oziroma širitvi te mreže bo moč reči, ko bodo znani rezultati za sofinanciranje projektov letošnjega razpisa za 'kulturni tolar' za art kino mrežo na Ministrstvu za kulturo.
Ob otvoritveni novinarski konferenci smo omenili načrt Mestne občine Ljubljana, da že v tem letu Kinodvoru omogoči opremo za digitalne projekcije, torej digitalni kino, vendar pa so ta sredstva v tem trenutku na rezervni listi za letošnji rebalans proračuna Mestne občine Ljubljana. Ob tem naj povemo, da so digitalna tranzicija in njeni nacionalni modeli danes aktualna tema tako kulturne politike kot filmske industrije vseh evropskih držav, vendar pa do danes ni konsenza glede tehničnih standardov, in tudi člani evropske mreže kinematografov še nismo obveščeni, na kakšen način bi lahko za opremljanje kinematografov v posamezni državi črpali evropska sredstva. Europa Cinemas nameni dodatna programska sredstva vsakemu platnu z digitalnim projektorjem, vendar ta niso namenjena samemu nakupu opreme. Mestna občina Ljubljana je medtem financirala nakup mobilnega kina, s katerim Kinodvor pridobiva razsežnost letnega kina za izvajanje projekcij na prostem oziroma postane gostujoči kino v dvoranah, ki nimajo svojega kinoprojektorja.
V dogovoru z Mestno občino Ljubljana smo že ob ustanovitvi in prevzemu prostorov na Kolodvorski 13 za poletje 2009 načrtovali investicijska dela. Gre za dokončno ureditev ogrevanja in prezračevanja ter ostala načrtovana gradbena dela, katerih vrednost je ocenjena na 300.000 evrov. Mestna občina Ljubljana je v letošnjem proračunu že zagotovila 180.000 evrov za izvedbo strojno in elektroinštalacijskih del, ki bodo izvedena med 25. junijem in 1. septembrom. V tem času bo kinodvorana zaprta, Kinodvor pa bo program izvajal na letnemu času prijaznejši način s tremi osrednjimi projekti: Kinodvor. Vrt za dodatno popestritev naše filmske kavarne oz. njenega letnega vrta ter promocijo ponudbe Kinodvorove knjigarnice; velika open-air projekcija na Prešernovem trgu v sklopu prireditve Junij 2009 v Ljubljani ter projekt Film pod zvezdami s projekcijami na Ljubljanskem gradu.
Med prvimi možnostmi, ki jih Kinodvorov mobilni kino odpira, so sodelovanja z različnimi kulturnimi institucijami (kulturni domovi, društva, združenja ipd.), ki nimajo potrebne infrastrukture, omogočanje razširitve programa tudi na področje filmske produkcije, sodelovanje s producenti in organizatorji festivalskih prireditev, ki želijo v svoje programe vključiti tudi filmske projekcije na alternativnih lokacijah – s tem bi se olajšala izvedba ponudbe tehnično in logistično zahtevnejših dogodkov –, sodelovanje z organizatorji dogodkov, ki zaradi potreb naročnikov potrebujejo izvirne prostore, a večinoma nimajo potrebne infrastrukture za izvedbo zahtevnih dogodkov. Mobilni kino vključuje dve platni različnih dimenzij (10.0x5.7 metra in 4.5x2.5 metra) s konstrukcijo za platno, opremo za projekcijo 35-milimetrskih filmov, ozvočenje za 500 ljudi, izurjeno tehnično osebje in opremo za video podnaslavljanje filmov. Prvič bo filmsko platno mobilnega kina razpeto na Prešernovem trgu 25. junija za projekcijo Shine A Light. To bo tudi uvod v Film pod zvezdami, ki ga letos Kinodvor kot osrednja mestna kulturna institucija za področje filma organizira v sodelovanju s Festivalom Ljubljana in drugimi partnerji projekta. Medijski partnerji Filma pod zvezdami so časopis Delo in tiskana izdaja VIKEND, TV 3 in Radio Center, pri promociji pa nam pomagajo tudi Slovenske železnice in Tiskarna Januš.
Platno v novo klimatizirani filmski dvorani Kinodvora se ponovno prižge 1. septembra 2009.
Koen van Daele, pomočnik direktorice za vodenje umetniškega programa: Prva sezona novega Kinodvora – po novem tudi uradno poimenovanega Mestni kino –, je bila v več pogledih posebna. Takoj na začetku naj poudarim, da gre za zadnjo sezono, ki vključuje poletni premor. Ko bo zaključena druga faza nujnih prenovitvenih del, bo Kinodvor programsko obratoval 365 dni na leto. Sezona je bila posebna tudi zato, da je v pionirski praksi preverila našo novo programsko politiko, kot je opredeljena v ustanovitvenem aktu Javnega zavoda Kinodvor. Kot veste, je poglavitno programsko vodilo Kinodvora redno predvajanje kvalitetnih filmov razvijanje programov za mlado občinstvo in izvajanje filmsko-izobraževalnih dejavnosti.
Čeprav smo ob otvoritvi kina pričakovali pozitivne odzive in jih tudi bili deležni, tako glede obiska kina kot tudi medijskih odmevov, je vendarle kazalo počakati in preveriti, kako se bo občinstvo odzvalo v daljšem obdobju. Med uvodnimi pogovori z našimi strateškimi partnerji, domačimi filmskimi distributerji, je namreč marsikdo podvomil o naši načrtovani številki 50.000 obiskov na leto in jo označil kot zelo ambiciozno. Ker pa smo že po dobrih osmih mesecih delovanja kina zelo blizu te številke, lahko z zadovoljstvom potrdimo, da smo si zastavili realen cilj.
Zastavljene naloge smo izpolnili tudi glede programske pestrosti. Najbolj pogoste kritike v zvezi z delovanjem kina so bile celo zaradi prevelike gostote dogodkov, ki smo jih organizirali. Naš odziv na tovrstne – ne v celoti neargumentirane komentarje – ostaja, da smo k temu preprosto zavezani z ustanovitvenim aktom. Z drugimi besedami: Kinodvor ni »samo« kino, temveč deluje tudi kot odprt kulturni in filmski center. Po najboljših močeh smo skušali gostiti toliko s filmom povezanih dogodkov, kot je bilo to v interesu naših partnerjev in različnih kulturnih organizacij.
Takšne politike pa ne upravičuje zgolj naša zapisana programska politika, temveč jo osmišlja tudi odličen obisk prve sezone, ki je bil pogosto vezan na posebne dogodke. Z drugimi besedami: posebne dogodke potrebujemo, da lahko ohranimo kino. Oziroma še drugače: poleg kina, namenjenega dobremu filmu, je publika Kinodvor prepoznala tudi kot prostor živega dogajanja ob filmih.
Rad bi še povedal, da ena od poglavitnih omejitev pri programiranju kina ostaja dejstvo, da je na voljo samo eno platno. Kot bržkone veste, večina mestnih ali umetniških kinematografov po svetu deluje v obliki minipleksov z dvema ali tremi platni. Izkušnja naše prve sezone je pokazala, da bi dodatno platno pod našo streho pripomoglo do še boljših rezultatov.
Številni posebni dogodki so pogosto preprečili boljšo izkoriščenost filmov, ki jih je Kinodvor premierno predvajal. Naj za primer navedem film Kar brez skrbi, ki smo ga po dobrih treh tednih zelo uspešnega predvajanja morali umakniti s sporeda, da bi lahko gostili festival dokumentarnega filma.
Ker nimamo drugega platna, smo skušali nadoknaditi z organizacijo številnih spremljevalnih dogodkov v naši Kavarni. Po končanih poletnih delih, ki med drugim vključujejo tudi zvočno izolacijo Male dvorane, pa bomo to dvorano lahko uporabljali tudi za manjše dogodke, pogovore, delavnice in podobno ter tako še dodatno razbremenili naše veliko platno.
Film pod zvezdami
Programski profil »Filma pod zvezdami« ostaja podoben tistemu, ki je zaznamoval že pretekle štiri sezone. Letni kino na Ljubljanskem gradu je namenjen privabljanju širokih množic z različnim okusom na ogled kvalitetnih filmov.
V dvaindvajsetih zaporednih nočeh bo predvajanih triindvajset filmov, med drugim tudi:
• filmi, ki so bili predvajani na Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu, vključujoč politično dramo Lakota, ki je prejela vodomca za najboljši film; po literarni uspešnici Roberta Saviana posneto kriminalko Gomora; nadrealistični triler Sirotišnica in komedijo Ljubezen v Barceloni Woodyja Allena;
• izbor nekaterih najbolj odmevnih filmov lanske kinematografske sezone, vključujoč oskarjevskega zmagovalca Revni milijonar in najnovejši film Clinta Eastwooda Gran Torino;
• odlični filmi, ki so morda prezgodaj izginili z ljubljanskih platen, kot so na primer Krožna cesta Sama Mendesa, Milk Gusa Van Santa ali Frost/Nixon Rona Howarda;
• vrhunci sezone Kinodvora, kot sta na primer naša otvoritvena filma Bančni rop in Težko je biti fin, naša največja uspešnica Kar brez skrbi, norveška črna komedija Umetnost negativnega mišljenja in sklepni film naše sezone ter lanskoletni beneški zmagovalec Rokoborec;
• predvajali bomo tudi slovenske filme: na Gradu bomo zavrteli lanskoletnega dobitnika vesne za najboljši celovečerni film, dramo Pokrajina št. 2, in animirani biser Dušana Kastelica Čikorja an' kafe;
• v program smo vključili tudi nekaj filmov, za katere menimo, da so idealni za ogled pod zvezdnim nebom: takšen je na primer kolesarski film ceste z Mikijem Manojlovićem Svet je velik in rešitev se skriva za vogalom, zgodovinska komedija Rock'n'roll pirati, muzikal in blagajniška uspešnica Mamma mia! ter z oskarjem nagrajeni dokumentarec Človek na žici, ki je obenem tudi otvoritveni film letnega kina;
• na Ljubljanskem gradu bomo deležni tudi ljubljanske premiere francoske romantične komedije Ljubezen nima cene z Audrey Tautou, bolj znana kot Amelie Poulain, v glavni vlogi; ponosni pa smo tudi, da se bo program letnega kina zaključil s slovensko predpremiero novega filma Michaela Manna Državni sovražniki – gre za zgodbo o legendarnem razbojniku iz časa velike gospodarske krize v ZDA, o karizmatičnem bančnem roparju Johnu Dillingerju, ki ga v filmu upodablja Johnny Depp.
To bi bilo vse v zvezi z našim poletnim programom, obenem pa bi vas rad spomnil, da do začasnega zaprtja Kinodvora ostajata še dva dobra tedna in da bomo medtem še predvajali filme. Čeprav so podrobnosti o programu v mapah, bi vseeno rad opozoril na nekaj posebnih programov.
• Od naslednjega ponedeljka do srede bomo zavrteli štiri filme, ki so bili predvajani na pravkar zaključenem legendarnem zagrebškem festivalu animiranega filma Animafest. Ta program smo pripravili v sodelovanju s festivalom Animateka in je del nedavno podpisanega uradnega protokola mestnih občin o kulturnem sodelovanju Ljubljane in Zagreba. Oba festivala, zagrebški Animafest in ljubljanska Animateka, se bosta predstavila ob projekciji animacije "Mary in Max" Adama Elliota, ki je dobil nagrado občinstva in posebno omembo žirije na Animafestu, prav pred kratkim pa je osvojil tudi veliko nagrado na festivalu v Annecyiju.
• Naslednji četrtek, 25. junija, bo dvorana Kinodvora zaprta, zato pa bomo na ta dan, na državni praznik, zgradili simbolni most med Kolodvorsko ulico in Ljubljanskim gradom ter na Prešernovem trgu organizirali brezplačno projekcijo koncertnega filma Martina Scorseseja Shine a Light z Rolling Stonesi v glavni vlogi.
Takoj, ko zapremo dvorano, se bodo pričela prenovitvena dela. Ker pa se dela na sprednjem delu stavbe ne bodo začela pred 6. julijem, smo se odločili, da bo do takrat vsak dan od 18. ure odprta naša Kavarna, kjer bomo gostom spet ponudili poslastico: v sodelovanju z domačimi distributerji smo pripravili program Kinodvor.Vrt. Na majhnem zunanjem platnu bomo z DVD-jev predvajali izbor filmov, ki niso bili pri nas nikoli predvajani na velikih platnih in tudi eno kultno klasiko. Ogled bo seveda brezplačen, ob tej priložnosti pa bodo posamezni distributerji po akcijskih cenah na prodaj ponudili tudi svoje DVD-je.
Naj sklenem z obljubo, da se 1. septembra letos znova vidimo v prenovljeni, klimatizirani dvorani.
Petra Slatinšek, vodja projektov filmske vzgoje in programa za otroke in mlade Kinobalon:
Kinobalon, program za otroke in mlade v Kinodvoru, je v svoji prvi sezoni dobro zaživel in prizadevamo si, da bi bil v naslednji programsko še bolj bogat. V osnovi je Kinobalon razdeljen na dva segmenta, na družinski in šolski program. V tej sezoni nas je v obliki zaključenih skupin obiskalo prek 8000 otrok, učencev in dijakov, pa tudi študentov. Najbolj zaželeni so bili ogledi filma Dar Fur – Vojna za vodo Toma Križnarja in Maje Weiss, animiranega celovečerca Persepolis in igranih filmov za otroke, kot sta Deklica in lisica ter Beli pramen: Pustolovščine malega bobra. Na rednem sporedu Kinobalona smo (v dveh rednih terminih, to sta sobota in nedelja popoldne, ter v občasnih terminih med tednom) premierno predstavili 3 celovečerne animirane filme (Egon in njegov maček, Azur in Asmar, Izginula zvezda), en dokumentarno-igrani film (Beli pramen: Pustolovščine malega bobra), en celovečerni igrani film (Deklica in lisica) ter več kratkih animiranih filmov iz programov Slon s festivala Animateka. Pripravili smo tudi številne posebne dogodke; med njimi zagotovo izstopa Kinobalonov koncert pred desetimi dnevi, ko je otroški glasbeni orkester Waldorfske šole v živo spremljal kratke animirane filme.
Filmski program spremljajo dopolnilne dejavnosti in publikacije, od ustvarjalnih delavnic za otroke in razstav do Knjižice Kinobalon, ki ste jo prejeli v mapi, ter pedagoških gradiv za učitelje, ki pomagajo pripraviti na ogled izbranega filma. Tudi letos pripravljamo Katalog izbranih filmov za izobraževalne ustanove z dodatnimi dejavnostmi, ki bo, tako kot lani, izšel avgusta.
Da je Kinobalonov program lahko tako bogat, se moramo redno povezovati z drugimi organizacijami. Med najpomembnejšimi partnerji so: Združenje staršev in otrok Sezam, Društvo za oživljanje zgodbe 2 koluta, Živalski vrt Ljubljana, Prirodoslovni muzej Slovenije, seveda pa tudi naši distributerji, ki nam omogočajo oglede filmov. Pedagoška gradiva in pogovore z otroki in mladimi v Šolskem Kinobalonu pripravljamo v sodelovanju s posameznimi strokovnjaki s področja filma ali s strokovnjaki s filmom povezanega tematskega področja.
Sezamov kotiček je nedeljski igralni kotiček za otroke, ki poteka v času dopoldanskega Zajtrka pri Kinodvoru v naši Kavarni. Skozi leto smo ga programsko povezali s filmskim sporedom v Kinobalonu. Na tak način bomo nadaljevali tudi v naslednji sezoni, saj se nam zdi pomembno, da otroci preživljajo čim bolj igriv, kakovosten prosti čas tudi v Kinodvoru. Kinodvor je kot mestni kino dobil tudi podobo družinskega kina. Ob vsem navedenem smo v tej sezoni uvedli tudi program za starše z dojenčki, ki poteka vsako prvo sredo v mesecu. Film z rednega sporeda je primerno tišje predvajan, dvorana pa rahlo osvetljena. Odzivi v prvem letu niso številčni, javnost bomo morali tudi v prihodnje temeljiteje seznanjati s posebnimi programi, so pa navdušujoči, saj smo pridobili nekaj stalnih obiskovalcev, ki pa se bodo v takšnem programu z vsako sezono seveda menjavali. Prav tu bi želeli še posebej prositi za vašo pozornost pri spremljanju naše dejavnosti, saj gre za uvajanje v Sloveniji povsem novih vsebin, ki se lahko utrdijo med občinstvom tudi z vašo pomočjo.
Tovrstni odvodi klasičnega družinskega programa, kot je program za starše z dojenčki, so v nekaterih evropskih mestih že domači, drugod pa jih še ni. Vsekakor izkušnje kolegov v tujini pravijo, da sta za obstoj takšnih vsebin potrebni stalna pozornost medijev in stabilna promocija. Filmsko-vzgojni program je potekal v Kinodvoru tudi za odraslo občinstvo, predvsem po zaslugi sodelovanja z revijo Ekran, Društvom za širjenje filmske kulture KINO!, Silvanovo kino šolo ter v sodelovanju z drugimi ustanovami, s katerimi smo organizirali priložnostne pogovore ob filmih, kot so Sabina, Lakota, Otroci idr. Dolgoročno bomo poskrbeli tudi za redni Kinodvorov filmsko-vzgojni program za odrasle.
Ob tej priložnosti je pomembno Kinodvorov filmsko-vzgojni program umestiti v širši kontekst. Kot prvo, gre za enega redkih sistematičnih in rednih filmsko-vzgojnih programov za otroke in mlade v Sloveniji, ki uresničuje kar nekaj pomembnih ciljev mestne kulturne strategije in strategije vzgoje ter izobraževanja v Mestni občini Ljubljana, od katerih je najpomembnejši kakovostna kulturno-vzgojna ponudba v občini, ki ustreza različnim potrebam otrok in mladih. Vse dodatne obfilmske dejavnosti v Kinodvoru so brezplačne, kar daje programu tudi pomembno dostopnost. Z naslednjim šolskim letom bo postal bolj dostopen tudi filmski program za predšolske in šolajoče se otroke. Iz rebalansa proračuna je namreč Mestna občina Ljubljana že namenila dodatna sredstva za brezplačen filmsko-vzgojni program za otroke zadnje generacije vrtcev in za učence zadnjega razreda osnovnih šol v Mestni občini Ljubljana.
Že na samem začetku je bil Kinobalonov program prepoznan kot primer dobre prakse in kaže potencial širjenja. V tem letu se povezuje s festivali; tako pripravljamo program za otroke na festivalu Mesto žensk in pa novo sekcijo za otroke in mlade na 20. Liffu. Ima pa tudi potencial širjenja v druge kinematografe, saj je njegovo prakso moč prenesti kamorkoli. Želimo si, da bi v prihodnosti zaživel kot del art kino mreže.
Filmsko-vzgojni program v Kinodvoru tako nima samo lokalnih razsežnosti, pač pa ga moramo gledati širše. Želimo si širjenja, mreženja, predvsem pa redne lokalne, nacionalne in mednarodne finančne podpore za takšen program, saj brez tega ne more redno obstajati. Mirjana Borčić je večkrat poudarila, da je filmska vzgoja pri nas v preteklosti vedno prihajala v šole skozi stranska vrata in do otrok bolj kot ne po naključju. S tem je želela povedati, da so bili vedno posamezniki, zavzeti za izvajanje filmske vzgoje, ki pa so delali v slabih pogojih, zato so se izvajalci in njihovi programi stalno menjavali. Enako je tudi danes. Toda tokrat imamo priložnost, da takšen program utrdimo v slovenskem prostoru in mu damo potrebno stabilnost, ki lahko omogoči njegov trajen razvoj.
www.kinodvor.org
