Predavanje dr. VILJEMA ŠČUKE o otrocih z ADHD motnjo in uvod v film Navihani Bram
21.03.2014, ob 17:00
Mala dvorana Kulturnega doma Nova Gorica

»Zelo dragocen film o motnji ADHD. Več kot očitno je, da se je filmska ekipa poglobljeno seznanila s to tematiko in jo ustrezno prikazala. /…/ Ganljiva je nezmožnost razumevanja Bramovih potreb, ki povzroči nove težave, občutke krivde. Takšne težave postavijo odnos med otrokom in starši pred resno preizkušnjo.« - Sitstill AHDH organizacija, ECFA journal

ADHD - primanjkljaj pozornosti z ali brez motnje hiperaktivnosti - dr. Viljem Ščuka (prva fotografija)
ADHD je diagnoza, ki jo večplastno in pospešeno raziskujejo znanstveniki različnih strok, a ji še niso prišli do bistva. Očitno so v človeških možganih nekateri ostanki pradavnine, ki so zapisani v genih in se dedujejo recesivno, tj. le ob ustrezni kombinaciji določenih genov. Kar 80% vzrokov za to skupino motenj je genetskih in komaj 20% okoljskih. Včasih so v ZDA govorili o 2 % šolskih otrok z ADHD, danes že o 14%! Pri nas ugotavljajo, da ima to motnjo 8 do 10 % šolskih otrok in njihovo število še narašča. Študije dokazujejo, da je motnja pri dečkih petkrat pogostejša kot pri deklicah. Prvi znaki te motnje se kažejo že v zgodnjem otroštvu.
 
Predvsem so prisotni:
- moten biološki ritem (spanje, hranjenje, red),
- pomanjkljiva pozornost,
- občasna hitra vzkipljivost,
- motorični nemir (hiperaktivnost).

Če se naštete motnje začenjajo pojavljati po 8. letu starosti, to zagotovo ni ADHD. Pri tretjini primerov se kaže soobolevnost (komorbidnost):
- tesnoba (anksioznost), ki je pogostna še v kasnejših letih, predvsem pri ženskah,
- depresivnost, prav tako prisotna pri tretjini vseh primerov v otroštvu in odraslosti,
- razpoloženjska motnja (ciklotimija), bolj značilna pri dečkih,
- kljubovalna motnja (ODD),
- učne težave (legastenija),
- gibalna neokretnost (dispraksija),
- bipolarna motnja, prisotna pri četrtini vseh ADHD-jevcev,
- obsesivno-kompulzivna motnja, ki naj bi bila hkrati genetska podlaga za ADHD.

Za starše je pomembno spoznanje, da simptomi ADHD niso posledica neustreznega starševstva in da obstaja več možnosti zdravljenja. Nadvse pomembno je ustrezno prehranjevanje. Imeti otroka z ADHD ni lahka naloga in se starši pogostoma znajdejo v težavah zaradi posledic kroničnega stresa (izgorelosti, psihosomatskih motenj). V teh družinah je več napetosti in prepirov med partnerjema in več ločitev, kar vpliva tudi na sorojence. Težko sprejemajo brate ali sestre, za katere veljajo drugačna merila kot zanje, zato postajajo uporniški in težje vodljivi. Otroci s ADHD potrebujejo namreč ustaljen red, ki se poruši ob posebnih dogodkih, kot so počitnice, prazniki, izleti, letni dopust itd. Ob tem se preveč vznemirjajo in motijo delovanje vse družine, ki se mora z njimi dodatno ukvarjati.

Kasnejši znaki se kažejo v mladostništvu kot:
- zaskrbljenost
- zdolgočasenost
- izguba motivacije
- nepotrpežljivost v stiski
- nizek občutek lastne vrednosti
- motnje spanja
- zloraba psihoaktivnih snovi

Pri ADHD je opazna nizka koncentracija dopamina in prevladovanje nor-adrenalina v živčnih celicah srednji možganov in čelnih režnjev.

Dopamin namreč omogoča:
1. zmožnost zadržati in odložiti neko potrebo ali željo (potrpežljivost),
2. moč asociacijskih povezav in jasnost predstavljivosti, miselni spomin,
3. sposobnost samozavedanja (ozaveščenosti) trenutnega dogajanja,
4. nadzor nad gibanjem, čutnim zaznavanjem in čustvenim občutenjem,
5. prepoznavanje notranjega govora, ki omogoča samonadzor izrečenega,
6. zmožnost presoje smisla trenutnega dogajanja in motiviranost.

Pomanjkanje dopamina povzroča:
- nezadovoljstvo in potrtost,
- tesnobo in depresivnost,
- nihanje razpoloženja in razdražljivost,
- zdolgočasenost, pomanjkanje zagona,
- odlašanje z delom,
- odlaganje tudi zanimivih opravil,
- pomanjkanje zbranosti in pozornosti,
- težave pri razmišljanju,
- pešanje spomina,
- zaprtost vase, sramežljivost,
- nizek libido, včasih impotentnost,
- fizično in psihično izčrpanost,
- težave z jutranjim prebujanjem.

Vzroki za pomanjkanje dopamina so genetski ali pridobljeni. Med slednjimi so najpogostnejši:
- pomanjkanje vitaminov C, D in B skupine, magnezija, železa in tirozina,
- nizka raven nenasičenih maščobnih kislin, zlasti omega-3,
- nesposobnost reševanja kroničnih stresov,
- enoličen življenjski slog s pomanjkanjem užitkov,
- sedeč način življenja s premalo gibanja (športa),
- pomanjkanje spanja,
- motnje v delovanju ščitnice,
- zakisanje telesnih tkiv (nizek pH),
- motena prebava zaradi prisotnosti patogenih črevesnih bakterij,
- prisotnost težkih kovin v telesnih tkivih,
- prisotnost aditivov v hrani (npr. natrijev glutamat),
- pomanjkljiva ozaveščenost (stik s seboj),
- zloraba alkohola in drog.

Možnosti zdravljenja:
- vztrajno urjenje stika s seboj preko gibal, čutil in čustev,
- redna gibalna in športno-rekreacijska vadba,
- uravnotežena prehrana,
- urjenje čutnih zaznav (senzorna integracija),
- doživljajsko (ustvarjalno) izražanje,
- urjenje samoobvladovanja (potrpežljivosti v stiski),
- biološko usklajen življenjski ritem (slog),
- prepoznavanje lastnega načina odzivanja (samozavedanje),
- zdravljenje z zdravili.

Viljem Ščuka
Viljem Ščuka je zdravnik, ki je svojo strokovno dejavnost usmeril v raziskovanje in razvoj zdravega načina življenja otrok in mladostnikov, se specializiral v šolski medicini, dispanzerski metodi dela in psihoterapiji. Raziskuje socialne bolezni, ki so posledica neustrezno naravnih družbenih odnosov nasploh in izbranega življenjskega sloga posameznikov. Kritično je naravnan do permisivne (popustljive) vzgoje, ki je podlaga potrošniškega vedenja in do neoliberalnega odnosa politike do zdravstva in šolstva, kar je vzrok za odklone v čustvovanju in vedenju otrok in mladostnikov ter za čedalje pogostejše psihosomatske težave odraslih. V Novi Gorici je v okviru javne zdravstvene službe osnoval dispanzer za otroke z razvojnimi težavami, organiziral ambulanto za obravnavanje bolezni odvisnosti od drog in iger na srečo. Zadnja leta se ukvarja s preventivo socialnih bolezni, izgorelostjo in projekti za oblikovanje osebnosti.


NAVIHANI BRAM, r. Anna van der Heide (Nizozemska, 2012), 6+
21.03.2014, ob 18:00
Mala dvorana Kulturnega doma Nova Gorica
Navihani Bram (Brammetje Baas, Nizozemska, 2012), 6+
režija: Anna van der Heide
scenarij: Tamara Bos
animacija: Balder Westein
montaža: Michiel Reichwein
glasba: Fons Merkies
igrajo: Coen van Overdam, Roosmarijn van der Hoek, Katja Herbers, Tjebbo Gerritsma, René Groothof, Egbert-Jan Weeber, Isabelle Smit
produkcija: Burny Bos, Ruud van der Heyde
festivali, nagrade: Najboljši nizozemski film – Cinekid 2012, Dubaj 2012, Jeugdfilmfestival Antwerp & Brugge 2013, BUFF Malmö 2013, Kristiansand 2013, Zlin 2013
distribucija: Fivia – Vojnik

Očarljiva zgodba o simpatičnem dečku iz šolskih klopi in dragocen film o motnji ADHD, o kateri bo pred filmsko projekcijo ob 17.00 spregovoril dr. Viljem Ščuka.

zgodba
Bram (zadnja fotografija) je radoveden, bister in neizmerno nemiren. Zanima ga čisto vse, predvsem pa vsemogoči izumi tega sveta in nenavadna imena. Veseli se začetka šole, kjer se bo kot prvošolec lahko naučil veliko novih stvari. Brati in pisati že zna, zato upa, da se bo lahko naučil še kitajščine in egipčanske pisave. Vendar pa njegovo veselje nad šolo hitro splahni, saj se z učiteljem nikakor ne ujameta. Ta v razredu zahteva pozornost, vestno delo in mirno sedenje, česar pa Bram enostavno ne zmore. Težave se kopičijo in v šolo pokličejo starše. Skupaj iščejo načine, kako nemirnega dečka prilagoditi šolskim pravilom in zahtevam, vse dokler se ne zgodi nesreča in učitelj pristane v bolnišnici z zlomljeno nogo. Na šolo pride novi učitelj, ki s seboj v razred prinese tudi nove načine poučevanja in posluh za drugačnost. Z Bramom uspe navezati stik in dečku se počasi vrača samozavest, skupaj z njo pa motivacija in veselje do šole.

Video: http://www.youtube.com/watch?v=UdnP2csUJg8

tekst in foto: Kulturni dom Nova Gorica
http://www.kulturnidom-ng.si/