Kinoatelje bo letos že triindvajsetič zapored podelil nagrado Darko Bratina, s katero v ospredje postavlja filmske avtorice in avtorje, ki s svojimi angažiranimi kinematografijami gledalcu ponudijo priložnost za poglobljen razmislek o pogosto zapostavljenih vprašanjih sodobne družbe. Čezmejni filmski festival Poklon viziji bo tako med 16. in 22. oktobrom 2022 v sedmih mestih – Nova Gorica, Gorica, Videm, Trst, Ljubljana, Izola, Špeter – v sodelovanju s partnerskimi institucijami pripravil bogato bero filmskih vsebin, projekcij ob prisotnosti avtorjev, strokovnih srečanj ter delavnic, ki bodo obiskovalcem čezmejnega prostora med Slovenijo in Italijo dale priložnost za kvalitetno druženje ter spodbudo za kritičen razmislek o vizijah razvoja družbe, v kateri živimo in jo sooblikujemo.
Kinoatelje od leta 1999 podeljuje nagrado za filmske presežke in se poklanja prebojnim vizijam izbranih avtorjev v spomin na svojega ustanovitelja Darka Bratino (1942—1997), filmskega kritika, sociologa in italijanskega senatorja. Bratina je filmskemu mediju pripisoval posebno spoznavno vrednost, menil je namreč, da je film eno najbolj zgovornih sredstev za raziskovanje družbe in razumevanje njene kulturne identitete.
Kinoatelje podeljuje nagrado Darko Bratina 2022 nemški režiserki Helke Misselwitz
Vznemirljivi filmski opus Helke Misselwitz (naslovna fotografija) deluje kot nekakšna kronika obdobja pred padcem berlinskega zidu in vsemu, kar je sledilo v življenju prebivalcev Nemške demokratične republike. Avtorica je dokumentirala ključne družbene in politične spremembe države, ki ne obstaja več. Njeni dokumentarni in igrani filmi kažejo redko toplino in skrb za vsakogar, ki se pojavi pred kamero. So humanistični eseji o življenju in ljubezni, hkrati pa govorijo o perečih
vprašanjih prisotnosti meja, rasizmu, neenakosti žensk v socialističnem režimu, iskanju nacionalne identitete in zagatah delavskega razreda v kapitalistični družbi. V gibljive podobe ganljivo ujame krhkost in veličino človeka, ki se nenehno sooča s težo vsakdanjega življenja in bremeni zgodovine.
Helke Misselwitz velja za eno najpomembnejših nemških dokumentaristk. Rodila se je 18. julija 1947 v Planitzu, nekdanjem mestu Nemške demokratične republike. Med letoma 1978 in 1982 je študirala režijo na Akademiji za film in televizijo v Potsdamu-Babelsbergu. Za studio DEFA je sprva snemala kratke esejistične prispevke, kasneje pa celovečerne dokumentarne ter igrane filme. Med leti 1997 in 2014 je predavala režijo na Akademiji za film v Babelsbergu. Je članica Akademije za filmsko umetnost. Leta 2016 je prejela posebno nagrado nemških filmskih kritikov. Živi v Berlinu in v bližini Rheinsberga.
PREDDOGODKI FESTIVALA
Nadaljuje se bogato dolgoletno sodelovanje čezmejnega filmskega festivala Poklon viziji s filmskimi institucijami in festivali v širšem regijskem prostoru. Znotraj goriškega festivala Nagrada Sergio Amidei (14.—20. 7. 2022) bo tako zaživela nova sekcija Agorà, kjer bodo v dialog postavljena dela dveh mladih neodvisnih avtoric, Francesce Mazzoleni in Nike Autor. Kuriral jo bo Steven Stergar. Začne se tako sodelovanje med filmskima festivaloma z nedaljšo tradicijo v mestih na meji, ki stremi k
promociji filmske umetnosti v pričakovanju leta 2025 in Evropske prestolnice kulture.
22. julija se bo ob 21.00 na Trgu Evrope, stičišču obeh Goric, odvila projekcija filma Brezmejna srca (Cuori senza frontiere, 1950) italijanskega režiserja Luigija Zampe, kjer v glavnih vlogah nastopata Gina Lollobrigida in Raf Vllone. Film raziskuje povojno obdobje, ko je v kraški vasi na meji med Italijo in Jugoslavijo posebna komisija za razmejitev zarisala črto in tako vas razdelila na pol. V nekaj urah so se morali vaščani odločiti, ali bodo Italijani ali Jugoslovani. Dogodek je del večletnega projekta VZHOD—ZAHOD Meja skozi film in zgodovino in programa Evropske prestolnice kulture GO! 2025.
Na festivalu Kino Otok – Isola Cinema v Izoli se je v začetku junija s svojim najnovejšim filmom Otoki (Isole, 2021) predstavil režiser Mario Brenta, prejemnik nagrade Darko Bratina 2017. Ob takratni priložnosti je občinstvo lahko uživalo v filmu, ki ga je Brenta med pandemskim lock-downom soustvaril s partnerico Karine de Villers. Gre za mozaik več kakor sedemdesetih osebnih pogledov, nekakšnih zborovskih pripovedi solistov, ki razkriva občutljive drobce negotove in spreminjajoče se sodobnosti.
