Letošnja edicija potujočega filmskega festivala Poklon viziji nam na poti do jesenske podelitve nagrade Darko Bratina 2018 v sklopu ogrevalnih dogodkov Nagrada skozi čas, ponovno predstavlja opus tržaškega cineasta, filmarja samouka Aljoše Žerjala, prejemnika nagrade leta 2003. Ob njegovem devetdesetem jubileju bo v sredo 23.05.2018 ob 18:00 v Divači v Muzeju slovenskih filmskih igralcev potekal prav poseben filmski večer, na katerem bodo zaživele podobe iz njegove bogate zakladnice filmskih zapisov ujete na 8-mm traku in digitalnem formatu, ki živo pripovedujejo zgodbe domačih krajev ob meji in nas hkrati popeljejo v številne kulture širom sveta.
Festival letos prinaša nekaj novosti, poleg premika osrednjega festivalskega dogajanja v oktober bo pilotno zaživel nov programski sklop Prvi poleti, usmerjen v mlade avtorje, ki v svojih prvih delih šele raziskujejo, eksperimentirajo in iščejo lasten pečat avtorske estetike in poetike, ki začenjajo živeti svoje vizije.
Od leta 1999 podeljuje Kinaotelje nagrado za filmske presežke in se poklanja prebojnim vizijam izbranih avtorjev, v spomin na svojega ustanovitelja Darka Bratino (1942-1997), filmskega kritika, sociologa in politika, ki je filmskemu mediju pripisoval posebno spoznavno vrednost. Menil je namreč, da je odlično sredstvo za razumevanje družbe in njene identitete. Potujoči filmski festival Poklon viziji bo v osrednjem programu med 15. in 22 oktobrom 2018 v kinematografe medregijskega prostora med Slovenijo in Italijo (Gorica, Nova Gorica, Izola, Ljubljana, Videm, Špeter Slovenov, Trst) pripeljal obsežen opus švicarsko-kanadskega cineasta Petra Mettlerja, vizionarja, poeta in filozofa, ki ga zanima raziskovanje sveta onkraj fizičnega in fotografskega – vsega tistega torej, kar skuša film v svoji stoletni tradiciji notorično zaobjeti.
Kinoatelje podeli nagrado Darko Bratina 2018 švicarsko-kanadskemu režiserju Petru Mettlerju za edinstveno poetiko, izgrajeno izven osrednjih tokov filmske industrije in za izjemni opus na področju neodvisnega filma, ki se že tri desetletja izmika kakršnikoli žanrski kategorizaciji tako znotraj dokumentarnega kot tudi igranega filma.
Mettler (na fotografiji) je imetnik dvojnega državljanstva, švicarskega in kanadskega. Ta binarna (o)pozicija, ki se ji nikdar ni odrekel, mu omogoča, da ni nikoli samo znotraj ali samo zunaj tistega, kar s kamero beleži, nasprotno, historični spomin, ki se ga mnogi sodobni cineasti danes skušajo otresti kot nepotrebnega bremena, je pri njem samo še eden od vzgibov za še eno dekonstrukcijo. Za Mettlerja je meja samo del celote, ki se sestavi vsakokrat, ko jo prečka - najsi gre za mejo z neskončnostjo, nematerialnostjo ali samo fizično mejo, ki jo sam razume kot samo še enega od premičnih mejnikov zgodovine.
Peter Mettler (1958) je ena od vodilnih osebnosti kanadskega avantgardnega neodvisnega filma vse od osemdesetih let dalje. S svojim razumevanjem filmskega jezika ves čas briše meje med žanri dokumentarca, eksperimentalnega filma, video eseja, popotniškega video dnevnika in igranega filma. Njegova filmografija je zaznamovana s poglobljenim raziskovanjem procesa akumuliranja človeškega znanja in z njim povezanega razumevanja sodobne družbe, kot jo vidi in doživlja skozi kamero. Čudenje, ki mu ga pogled skoznjo omogoča, je po mnenju režiserja pravzaprav izpoved ljubezni do človeka, zavedanje, da smo in ostajamo tako zelo odvisni eden od drugega. In Mettlerjevi filmi govorijo predvsem o tem.
O filmskem večeru posvečenem Aljoši Žerjalu in letošnjem prejemniku nagrade Darko Bratina cineastu Petru Mettlerju lahko najdete več informacij na naši spletni strani.
