PRASICA, SLABŠALNI IZRAZ ZA ŽENSKO je na 24. Festivalu slovenskega filma prejel 7 nagrad. Zaključni film festivala je po izboru kritikov prejel vesno za kostumografijo, scenografijo, stransko in glavno žensko vlogo, scenarij in glavno nagrado strokovne žirije za najboljši celovečerni film. Filmski prvenec režiserke Tijane Zinajić je očaral tudi občinstvo, ki ga je, tako kot strokovna žirija, izglasovalo za najboljši film 24. Festivala slovenskega filma.
UTEMELJITEV ŽIRIJE (Primož Bezjak, Dana Budisavljević in Želimir Žilnik)
Prasica, slabšalni izraz za žensko je "film, ki nas je nabolj presenetil in očaral. Film, ki poka od energije, življenja in naklonjenosti do svojih likov. Ne igra na karto v evropskem art filmu trendovskega minimalizma, ampak izrablja vse, kar se mu ponuja – od plazu besed do tišine, od plesa do posedanja v mali kuhinji in drogeraških tripov. In v vsem je dober. To je film sijajno zrežiranega igralskega ansambla, dinamike in neke čisto nove, sveže filmske energije."
Liza Marijina (Eva), dobitnica nagrade za najboljšo žensko vlogo, "je še enkrat dokazala, kako močno in natančno občuti jezo generacije, ki na videz noče odrasti, čeprav ji je vse kristalno jasno. V liku Eve s svojo neizprosno neposrednostjo in jebivetrstvom "ubija" in "kolje" vse okrog sebe, obenem pa v njej začutimo strah, negotovost in globoko hrepenenje."
Anuša Kodelja (Nina), dobitnica nagrade za najboljšo stransko žensko vlogo, je žirijo "popolnoma očarala s svojo svežino, razigrano drznostjo in izjemnim občutkom za humor". "Postane naša "bestička", sorodna duša, s katero bi odšli na konec sveta – ali pa vsaj do Berlina."
O scenariju Ize Strehar: "Scenarij je anarhičen in analitičen. Ironičen in samokritičen. Psovaški in umetniško ambiciozen. Feminističen in falusoiden. Iskren in prevarantski. Trezen in pijan. Drogiran in čist. Abstinenčen in 'jebački'. Kot življenje."
Neža Zinajić je v svoji scenografiji poskrbela, da se "številne lokacije, med njimi mnoge in vsem dobro znane ljubljanske vedute, študentska stanovanja, galerijski in zabaviščni prostori, stranišča in ordinacije, odlično vklapljajo v eklektični slog filma in vse deluje avtentično ter podpira like in režijo."
Kostumografija Matica Hrovata je "ulična moda, prenesena v filmsko kostumografijo, ki odlično oriše like, zataknjene med otroštvom in odraslostjo"
