V soboto, 24. 9., pa bomo priča slovenski premieri enega ključnih filmov/dogodkov 20. stoletja, deseturni projekciji monumentalne dokumentarne mojstrovine SHOAH C. Lanzmanna, ki raziskuje in razišče resnico dokončne rešitve židovskega vprašanja.

Projekcija filma SHOAH bo obenem priloznost za ponovni zagon oziroma revitalizacijo kinotečnega programa Kino-katedra, usmerjenega v soočanje z izbranimi filmskimi deli tudi skozi neposredno interpretacijo, analizo oziroma razpravo. Dan pred projekcijo, v petek, 23. septembra, bodo tako v Kinoteki od 16. ure dalje o(b) SHOAH razpravljali in predavali Rok Benčin, Matjaž Ličer in Andrej Šprah.

20.9. torek
18.30
Dvojček/Nov nakup Slovenske kinoteke
Imitacija življenja (Imitation of Life)
Douglas Sirk, ZDA, 1959, 35mm, barvni, 1.85, 125', svp
Nadobudna, nezaposlena in ovdovela igralka v svoje majhno stanovanje vzame temnopolto brezdomko. Obema ženskama, beli in črni, preglavice povzročata njuni hčerki; najhujša je mlada Sarah Jane, ki sovraži svoje temno poreklo, se sramuje matere in se zaradi svoje neobičajno svetle polti pretvarja, da je belka.
Če Vse, kar dovoli nebo velja za Sirkov najbolj priljubljen in slovit film, potem je Imitacija življenja njegov zagotovo najbolj kompleksen, morda celo najboljši. Sirk tu bolj odločno kot kadarkoli poprej ali kasneje v svoji karieri pokaže, da se pod ekspresionističnimi nanosi barv in melodramskimi arhetipi nepreklicno skriva ostra kritika zlagane in zadrgnjene družbe. Filmski dvojček: ogled obeh filmov za ceno ene vstopnice.
21.00
Dvojček
Človeški madež (The Human Stain)
Robert Benton, ZDA, 2003, 35mm, 2.35, barvni, 106', sp
Po istoimenskem romanu Philipa Rotha posneta pripoved o visokošolskem profesorju Colemanu Silku (Anthony Hopkins), ki je svojo celotno kariero in ugled zgradil na laži. Medtem ko imajo Colemana vsi za belega aristokrata judovskega porekla, je mož v resnici sin črne matere. Da bi bila ironija usode popolna, ga odpustijo iz službe, potem ko ga eden njegovih temnopoltih študentov obtoži, da je profesor žaljivo komentiral njegovo raso. Pozna melodrama režiserja klasike Kramer proti Kramerju, ki pokaže, da vprašanje rase, kot ga je v Imitaciji življenja obravnaval Sirk, danes še zdaleč ni pokopano, temveč zgolj vre pod površino politične korektnosti. Filmski dvojček: ogled obeh filmov za ceno ene vstopnice.

21.9. sreda
19.00
Festival stripa
Heavy Metal
Gerald Potterton, Kanada, 1981, 35mm, 1.85, barvni, 90', sp
Naslov tega animiranega celovečerca se nanaša istoimensko kultno stripovsko revijo, ki je nastala leta 1977 kot ameriški odgovor na francosko znanstveno fantastično stripovsko revijo Métal Hurlant. Omnibus šestih vizionarskih zgodb, navdahnjenih z ustvarjanjem stripovskih mojstrov tistega časa, kot so Richard Corben, Juan Gimenez, Angus McKie, Howard Chaykin. Kultno, ročno izrisano animacijo je ustvarjalo več kot tisoč avtorjev in tehnikov s sedemnajstih koncev sveta.
V sodelovanju z Mestno občino Ljubljana.
21.00
Retrospektiva: Karel Zeman – otvoritev
Fantastični svet Karla Zemana (Kouzelný svět Karla Zemana)
Zdeněk Rozkopal, Češkoslovaška, 1962, 35mm, barvni, 15', svp
Dokumentarni film, posnet v Zemanovem umetniškem ateljeju, v katerem avtor spregovori o svojem ustvarjanju ter nam pokaže tehnike animacije.
G. Prokouk – filmar (Pan Prokouk filmuje)
Karel Zeman, Češkoslovaška, 1948, 35mm, čb, 9', ap
Četudi ga producent zavrne, se gospod Prokouk odloči posneti film. Duhovit komentar o moči filmske kamere in animiran odmev sovjetskega montažnega gibanja.
Pogubonosni izum (Vynález zkázy)
Karel Zeman, Češkoslovaška, 1958, 35mm, čb, 78', svp
Profesor Roch izumi eksplozivno snov, ki lahko v napačnih rokah zradira človeštvo z zemeljskega obličja. Da bi to preprečil, se odloči izum uničiti, tudi za ceno lastnega življenja. To spektakularno fantazijsko pustolovščino po literarni predlogi Julesa Verna odlikuje preplet živega dogajanja, animacije in posebnih učinkov, v katerih je moč prepoznati poklon tradiciji Georgesa Mélièsa in izvirnim bakrorezom iz Vernove knjige. Večkrat nagrajeni Pogubonosni izum velja za animirano mojstrovino in Zemanov komentar na tekmo v jedrskem oboroževanju.

22.9. četrtek
19.00
Retrospektiva: Karel Zeman
Potovanje v prazgodovino (Cesta do pravěku)
Karel Zeman, Češkoslovaška, 1955, 35mm, barvni, 81', ap
Dogodivščina se začne, ko mali Jirka pred jamo najde odtis trilobita in si zaželi videti prazgodovinsko bitje tudi v živo. Skupaj s Petrom, Toníkom in Jendo se tako odločijo, da se odpravijo na časovno potovanje v zgodovino Zemlje, ki jih vodi mimo ledenih dob, praljudi, mamutov, dinozavrov in trilobitov, vse dokler se ne znajdejo na daljnih obalah, izgubljenih v meglicah časa, v trenutku, ko se je začelo življenje samo.
21.00
Retrospektiva: Karel Zeman
Ukradeni zrakoplov (Ukradená vzducholoď)
Karel Zeman, Češkoslovaška/Italija, 1966, 35mm, barvni, 88', ap
Skupina mladih prijateljev si na sejmu v Pragi leta 1891 nenadejano in za nedoločen čas sposodi zrakoplov in se odpravi na veliko pustolovščino v tropske kraje. Tudi Ukradeni zrakoplov, obarvan s stilom art nouveau, temelji na romanih Julesa Verna (Dve leti na počitnicah in Skrivnostni otok). Ta mladinski film naj bi bil prvi iz nikoli dokončanega Zemanovega petdelnega cikla filmov z naslovom Skrivnostni svet Julesa Verna.

23.9. petek
16.00
Kino-katedra: Shoah
Sklop predavanj o(b) filmu Shoah predstavlja tudi ponovni zagon in revitalizacijo leta 2001 osnovanega programa filmskega izobraževanja Kino-katedra. Njegova zavzemanja so usmerjena zlasti v ponudbo propedevtičnih vsebin, s katerimi naj bi gledalski izkušnji ob filmskih delih, ki temeljno izobraževalno funkcijo izpolnjujejo že s samo projekcijo in predstavitvenimi teksti v Kinotečniku, zagotovili še tretjo razsežnost – soočanje skozi neposredno interpretacijo, analizo oziroma razpravo. S pripravo predavanj, simpozijev, delavnic in ustreznih pedagoških gradiv si bomo prizadevali, da proces vzgoje, motivacije in mobilizacije pogleda postane predvsem kinematografska različica razvijanja kritične moči razsojanja in izobraževanja za svobodo duha. O(b) Shoah bodo predavali Rok Benčin, Matjaž Ličer, Andrej Šprah in Jelica Šumič Riha:

»V kontekstu problemskih sklopov, s katerimi se soočamo ob Shoahu, se bomo vprašali ali obstaja estetika dogodka. Osredotočili se bomo na tiste mislece, ki jim taborišče predstavlja odločilen dogodek 20. stoletja, in jim zoperstavili njihove kritike – s poudarkom na estetski 'reprezentaciji' (ki naj to seveda ne bi bila) dogodka. Končni cilj razmišljanja se odraža v odgovoru na vprašanje: ali je možno preiti od estetike biti do estetike dogodka in kaj naj bi takšen dogodek bil?« Rok Benčin

»V dokumentarizmu dvajsetega stoletja lahko glede dokumentaristične obravnave resničnosti ločimo dve struji. Na eni strani stojijo filmi reprezentacijske paradigme, še zlasti anglosaški direktni film, ki stavi na direktni pristop do resničnosti in si za cilj postavlja nepotvorjeno reprezentacijo nasebne resničnosti. Na drugi strani imamo opravka s t. i. filmom resnice, ki resnice nima za nemo podstat, temveč jo razume prvenstveno nereprezentacijsko, aktivno ter dostopno. Na kratko bomo predstavili obe struji in njune teoretske predpostavke ter se ustavili ob vprašanju, zakaj Lanzmann filma Shoah preprosto ni mogel posneti brez eksplicitnega zavračanja reprezentacijske paradigme.« Matjaž Ličer

»Uvid brez videnja: Eden poglavitnih očitkov, ki jih je bil deležen Claude Lanzmann po premieri filma Shoah, se je nanašal na odsotnost vsakršnih dejanskih podob eksterminacije. Krilatica Jean-Luca Godarda, da film 'sploh ničesar ne pokaže', je predstavljala pomembno sestavino v mozaiku prepričanj o spodletelosti filmske umetnosti v njenem temeljnem poslanstvu: biti nosilec resničnih podob in kot tak priča tudi najbolj nevzdržnih epizod človeške zgodovine ne glede na neznosnost njenih dejstev. Na podlagi analize nekaterih ključnih momentov Shoaha (in določenih filmov s sorodnim kreativnim pristopom) bomo razpravljali o možnosti neposrednega vznika resnice neke pretekle dejanskosti tudi v podobi, ki ni njen neposredni, zrcalni odraz.« Andrej Šprah
20.00
Retrospektiva: Karel Zeman – program kratkih filmov
Božični sen (Vánoční sen)
Bořivoj Zeman, Karel Zeman, Češkoslovaška, 1945, 35mm, čb, 11', bd   
Podkev za srečo (Podkova pro štěstí)
Karel Zeman, Češkoslovaška, 1946, 35mm, čb, 4', bd
Kralj Lavra (Král Lávra)
Karel Zeman, Češkoslovaška, 1950, 35mm čb, 28', bd
G. Prokouk – izumitelj (Pan Prokouk vynálezcem)
Karel Zeman, Češkoslovaška, 1949, 35mm, čb, 9', bd
Hrček (Křeček)
Karel Zeman, Češkoslovaška, 1946, 35mm, čb, 8', ap
G. Prokouk - prijatelj živali (Pan Prokouk, přitel zviřátek)
Karel Zeman, Češkoslovaška, 1955, 35mm, čb, 10', bd
Navdih (Inspirace)
Karel Zeman, Češkoslovaška, 1949, 35mm, čb, 11', bd
22.00
Retrospektiva: Karel Zeman
Na kometu (Na kometě)
Karel Zeman, Češkoslovaška, 1970, 35mm, barvni, 74', bp (angleški jezik)
Komet, ki z neposredne bližine preleti Zemljo, s seboj odnese košček severne Afrike, z njim vred pa tudi skupino ljudi, med katerimi so tudi Angelika ter njena brata, francoski poročnik Servadac in vodje uporniškega gibanja proti francoskim kolonialistom. Na tem čudnem potovanju v vesolje postanejo vsi medsebojni konflikti postranskega pomena, raznolika druščina je namreč primorana združiti moči vsaj za nekaj časa. Še ena Zemanova adaptacija Julesa Verna.

24.9. sobota
11.00
Matineja/Retrospektiva: Karel Zeman
Čarodejev vajenec (Čarodějův učeň)
Karel Zeman, Češkoslovaška/ZRN, 1977, 35mm, barvni, 73', svp
Med vandranjem po turobni zimski pokrajini zapuščena sirota najde zatočišče v skrivnostnem mlinu, kjer jo namesto spoznavanja mlinarskih veščin čaka prisilno uvajanje v šolo črne magije in smrtonosno soočenje s čarovniškim mojstrom. Zeman je film zasnoval po romanu Otfrieda Preusslerja in mojstrsko zajel vso poetičnost in mračne otožnosti literarne predloge.
15.00
D-day: Dan za dokumentarec – slovenska premiera!
Shoah
Claude Lanzmann, Francija, 1985, 35mm, 1.37, barvni, 613', ap
»Shoah« je hebrejska inačica mnogo širše uveljavljenega pojma grškega izvora »holokavst«. Novinar, filozof in cineast Claude Lanzmann v monumentalnem dokumentarcu Shoah raziskuje resnico »dokončne rešitve židovskega vprašanja«, ki se je odvijala v najmračnejšem obdobju nacističnega tretjega rajha. Film k enemu najsrhljivejših genocidov v zgodovini človeštva pristopa na prav poseben način. Čeprav vseskozi govori o dejstvih množičnega uničenja, o taboriščih smrti, plinskih celicah, krematorijih in ostalih dejavnikih eksterminacije, je njegov pristop svojevrsten zavoljo odsotnosti vsakršnih materialnih dokazov genocida. Režiser se zavestno odreka uporabi arhivskih gradiv in dokumentov iz obravnavanega obdobja. Dejanskost holokavsta tako podaja v tridesetletnem zamiku; namesto avtentičnih zgodovinskih materialov pa njegovo resnico upodablja skozi pričevanja preživelih očividcev morije in s prikazovanjem prizorišč, na katerih se je odvijala. V filmu se tako v največji meri soočamo s pripovedmi treh vrst prič: tistih, ki so shoah preživeli, tistih, ki so prebivali v neposredni bližini njegovega izvajanja in tistih, ki so ga vršili. Hkrati pa smo ves čas priča tudi natančni rekonstrukciji vseh ključnih mehanizmov nedoumljivega uničevalnega procesa.
Cena vstopnice izjemoma 6 EUR (3 EUR za Kinopolis).

25.9. nedelja
Kinoteka je zaprta.

legenda
sp slovenski podnapisi
svp slovenski video podnapisi
ap angleški podnapisi
bp brez podnapisov
bd brez dialogov

opomba
Kinoteka si pridržuje pravico do sprememb programa

tekst in foto: Slovenska kinoteka