Program Slovenske kinoteke – oktober 2011
2.10. nedelja
20.00
Kino-uho: EarZoom
Pierre Alexandre Tremblay
Tremblay bo izvajal improvizacijo za električni bas in elektroniko, ki bo temeljila na »konkatenativni« zvočni sintezi v realnem času.
20.30
Kino-uho: EarZoom
Atau Tanaka & Adam Parkinson – 4-ročni iPhone
Atau & Adam uporabljata splošno dostopno elektronsko napravo, Applov iPhone, kot izrazni glasbeni instrument za koncertne nastope. V duetu s po eno napravo v vsaki roki ustvarjata post-laptop komorno glasbo, 4-ročni iPhone.
21.00
Kino-uho: EarZoom
Chris Kiefer – avdiovizualna improvizacija
Chris Kiefer nastopa z avdio-vizualno improvizacijo. Ob uporabi Echo State Networks (ESNs) sistema bo eksperimentiral s sintetiziranjem zvoka. ESN je oblika povratnega nevronskega omrežja, ki ga je mogoče razviti za generiranje in procesiranje avdio signalov.
21.30
Kino-uho: EarZoom
Nicolas Collins – Salvage
V performansu Salvage sedem akterjev skuša oživiti okvarjena in odpadna elektronska vezja: prenosne telefone, računalniške matične plošče, fakse, zvočne mešalke, klaviature ipd.
3.10. ponedeljek
19.00
Večer SFA: Slovenski dokumentarni film
Potopljena obala
Mako Sajko, Slovenija, 1966, 35mm, barvni, 15'
Stanovanje
Zvone Sintič, Slovenija, 1966, 35mm, barvni, 10'
April 1941
Zvone Sintič, Slovenija, 1966, 35mm, čb, 10'
Barva spomina
Jože Babič, Slovenija, 1966, 35mm, barvni, 12'
Grenka sol
Jane Kavčič, Slovenija, 1966, 35mm, barvni, 9'
Tržič, biser med gorami
Jane Kavčič, Slovenija, 1966, 35mm, barvni, 20'
21.00
Večer SFA: Osemdesetletnica igralca Andreja Kurenta
Doktor
Vojko Duletič, Slovenija, 1985, 35mm, 1.66, barvni, 93'
Doktor prava Vladimir Kante (Slavko Cerjak), ki ga v službi kličejo kar Doktor, je visok policijski uradnik v Ljubljani, specializiran za področje državne varnosti. Ko leta 1941 Ljubljano okupirajo Italijani, obdržijo ves dotedanji policijski aparat in z njim tudi Doktorja. Z njim pa navežejo stike tudi predstavniki Osvobodilne fronte in Doktor pristane na sodelovanje. Sporoča jim dragocene informacije o načrtih in delovanju sovražnika in domačih kolaboracionistov, o načrtovanih aretacijah in o izdajalcih v partizanskih vrstah. V vlogi izdajalskega nadškofa Rožmana nastopi Andrej Kurent.
4.10. torek
20.00
Kino-uho: EarZoom
Matthew Burtner – interaktivni ekoakustični nadzorni vmesniki za glasbeno nastopanje
Burtner skuša premisliti dialektiko človeka in narave skozi glasbeno formo tako, da sklada na prostem. Na koncertih vnaša tako pridobljene vidike okoljskih sistemov v odnos s (človeškimi) glasbeniki.
20.45
Kino-uho: EarZoom
Mauricio Valdés San Emeritio – SOUNDTRACK NOT SOUNDTRACK
Izbor projektov, ki jih je Valdés dokončal v zadnjem desetletju v duetu La Rana Sorda z Victorjem Rivasom. Duet se je v svojem delu osredotočal na živo glasbeno spremljavo nemih filmov in se postopoma oddaljeval od ideje soundtracka ter pomikal proti ustvarjanju ambienta za film, da bi izpostavil osebno akustično zaznavo podobe.
5.10. sreda
19.00
Klasiki
Rop brez plena (The Killing)
Stanley Kubrick, ZDA, 1956, 35mm, 1.37, čb, 85', svp
Zgodnja mojstrovina Stanleyja Kubricka – brezšivna mešanica filma noir in roparskega filma. Okoreli kriminalec (Sterling Hayden) načrtuje še zadnji veliki roparski podvig pred upokojitvijo, vendar se skrbno načrtovane kriminalne štrene v zadnjem trenutku nepričakovano premešajo.
»Kubrick je pozneje poudarjal, da je bil Rop brez plena majhen, a drzen film noir. Njegovo diplomsko delo. Amater je končno postal profesionalec. Prvič je delal s profesionalno ekipo, z njo je lahko v celoti izrazil svoj režijski potencial; videz in struktura sta bila domišljena in izpeljana na visoki ravni; kontrastna fotografija, širokokotni objektivi in nizki rakurzi kamere so evocirali slog filma noir, vendar je Kubrick s kompleksno pripovedjo film dvignil nad običajne standarde B-filma.« Simon Popek
21.00
Nov nakup Slovenske kinoteke – premiera!
Johnny Guitar
Nicholas Ray, ZDA, 1954, 35mm, 1.37, barvni, 110', svp
V zakotju Divjega zahoda žilava Vienna (Joan Crawford) postavi gostilno in načrtuje, da bo po prihodu železnice lahko okrog nje zgradila še civilizirano mesto. Vendar ji lokalni živelj, zabubljen v predsodke in sovraštvo do novih priseljencev, ostro nasprotuje. V gostilno nekega dne prikoraka skrivnostni tujec po imenu Johnny Guitar (Sterling Hayden), bivši revolveraš in bivši ljubimec pogumne podjetnice. Njegov prihod pospeši spiralo sovraštva, ki se žanru primerno izteče v vsesplošno nasilje. Znamenit in zagotovo najbolj ekstravaganten vestern vseh časov; v isti sapi tudi freudovske mokre sanje in feministična alegorija takrat aktualnega lova na čarovnice.
»Johnny Guitar je Lepotica in zver vesterna, sanje vesterna. Nicholas Ray je avtor v najboljšem pomenu besede. Vsi njegovi filmi pripovedujejo isto zgodbo: zgodbo o nasilnem moškem, ki bi se rad odrekel nasilju, in njegovem razmerju z moralno čvrstejšo žensko. Ray je tudi neke vrste hollywoodski Rossellini. Kot Rossellini, tudi on ničesar ne razlaga, nikoli ne podčrta pomena. Johnny Guitar ni daleč od njegovega najboljšega filma.« François Truffaut
6.10. četrtek
19.00
Klasiki
Vse, kar dovoli nebo (All That Heaven Allows)
Douglas Sirk, ZDA, 1955, 35mm, 1.77, barvni, 89', svp
Ameriško predmestje, sredina petdesetih. Cary (Jane Wyman), dobro situirana vdova, se zaplete v strastno romanco z družinskim vrtnarjem Ronom (Rock Hudson). Privlači jo njegov stvaren pogled na življenje, ki se kaže in udejanja kot ostro, sveže nasprotje rigidnim konvencijam njenega malomeščanskega, zdolgočasenega vsakdana. Vendar pa ljubezenska idila kmalu naleti na brutalno in, zdi se, nepremostljivo nasprotovanje okolice; ogorčeni so zlasti (sicer že odrasli in odseljeni) otroci zaljubljene vdove. Bolj kot dejstvo, da je Ron mnogo mlajši od Cary, jih moti njegov nižji socialni položaj.
Ena najslovitejših filmskih romanc vseh časov, bržkone tudi najsijajnejši predstavnik klasične hollywoodske melodrame, ki ekspresionistične zakonitosti žanra obenem pripelje do vrhunca in izkoristi za uničujočo kritiko zlagane družbe.
21.00
Retrospektiva: Marguerite Duras/Mesto žensk v Kinoteki – otvoritev
India Song
Marguerite Duras, Francija, 1975, 35mm, 1.37, barvni, 120', ap, svp
»Mejnik modernističnega filma v 70-ih letih ostaja India Song. Skoraj v celoti se dogaja med dolgo večerno zabavo v francoski ambasadi v Vietnamu. Pari plešejo lenobni tango, nosi jih skozi kader ali pa pridrsavajo iz mraka v neznanskem ogledalu, ki obvladuje parter. Nikogar ne vidimo govoriti. Brezimne glasove je slišati, kot da komentirajo tisto, kar vidimo, čeprav so ti glasovi v sedanjosti, dogajanje pa je v preteklosti. Še več, večina dramatičnega dogajanja – zapeljevanje, izdajstvo in samomor – poteka zunaj kadra ali na površini ogledala. India Song je eksperiment z nepopustljivim tempom: Durasova je vsak gib in gibanje kamere izmerila s kronometrom. Ne vemo niti tega, ali se je to, kar gledamo, res zgodilo ali pa je le nekakšna simbolna upodobitev razmerij med liki. Hrum zvočnega traku nakazuje, da se na zabavi tare ljudi, a statični in dolgi posnetki kažejo le protagoniste. Film zvleče gledalca v hipnotično sanjarijo, hkrati pa meditira o omejenosti kolonialnega vsakdana.«
Kristin Thompson, David Bordwell, Svetovna zgodovina filma
7.10. petek
16.00
Klasiki
400 udarcev (Les quatre cents coups)
François Truffaut, Francija, 1959, 35mm, 2.35, čb, 99', svp
Spomini na mladost, ko se otroku najbolj široko odpirajo vprašanja, na katera ne najde odgovorov. Na poetična in navdahnjena leta odraščanja, ko se hoče deček iztrgati iz otroštva in stopiti med odrasle, ti pa ga dosledno zavračajo. Truffautu uspe, da občutimo fantovo stisko med neresnim očetom, ki jemlje vse za šalo, materjo, ki se mu dobrika, ker ima ljubimca, in med profesorji, ki so brez slehernega razumevanja za njegove težave. Tako mu preostane le beg. Beži večkrat. Tudi ko ga pošljejo v opazovalni center za mladoletne prestopnike. Zbeži in teče proti morju. Celovečerni prvenec Françoisa Truffauta in obenem njegov najlepši film. Projekciji sledi predavanje Dušanke Janša.
19.00
Klasiki
Sreča (Sčastje)
Aleksander Medvedkin, SZ, 1934, 35mm, nemi, 1.37, 63', sp
Sreča po komunistično – problem družbe. Eden zadnjih sovjetskih nemih filmov, ki ga je odkril in restavriral veliki francoski cineast Chris Marker. Nora satirična komedija, ki postrevolucionarno obubožano socialistično družbo, ljudske običaje in vraže ter vzhajajočo in kanonizirajočo socrealistično estetiko sprevrže v material, ki je kot nalašč za vrhunski slapstick. Enostavno, iskreno in iskrivo.
21.00
Nov nakup Slovenske kinoteke – premiera!
Sreča (Le bonheur)
Agnès Varda, Francija, 1965, 35mm, 1.66, barvni, 79', svp
Sreča po kapitalistično – problem posameznika. François, dobrodušen in preprost mlad tesar, je srečno poročen s Therese. Njuno ljubezensko idilo nadgrajujeta dva majhna otroka. Nekega lepega dne se François nehote zaljubi v drugo žensko, Emilie, pri čemer še vedno ljubi svojo ženo. Njegova sreča ob spoznanju, da je njegova ljubezen tako neizmerna, da zadošča za dve ženski, je tolikšna, da svoja občutja iskreno deli z ženo. Zazdi se, da se tudi ona naleze moževe sreče in vda v nenavadno situacijo. Eden najboljših, zagotovo pa najlepši film legendarne »babice francoskega novega vala« Agnès Varda, dobitnik posebne nagrade žirije v Berlinu 1965.
»Malokateri film je v desetletjih, ki so sledila premieri, sprožil toliko nasprotujočih si interpretacij kot Sreča Agnès Varda. Gre za pastoralo? Za družbeno satiro? Za seciranje francoskih družinskih vrednot? Za upodobitev odprtega razmerja? Je osrednji lik dobri mož, ki zna uživati življenje, psihopat, lopov, ali neresničen konstrukt iz lepenke? So implikacije iz naslova filma ironične ali iskrene? In, navsezadnje, kaj je to sreča?« Amy Taubin
8.10. sobota
19.00
Retrospektiva: Marguerite Duras/Mesto žensk v Kinoteki
Uničiti, je rekla (Détruire dit-elle)
Marguerite Duras, Francija, 1969, 35mm, 1.66, čb, 100', ap
Drugi celovečerni film, ki ga Marguerite Duras podpisuje kot režiserka, je posnet po njenem istoimenskem romanu iz istega leta in predstavlja avtorico na vrhuncu svojih moči in v vseh razsežnostih njenega unikatnega filmskega podpisa. Nahajamo se v hotelu ob robu gozda. Gledamo skrbno skonstruirane, statične prizore, skozi katere se kot hipnotizirani duhovi sprehajajo in drug ob drugega trkajo moški in ženski protagonisti in se skupaj z gledalcem sprašujejo, kje se konča literatura in začne film (in obratno), kje konča ljubezen in začne revolucija (in obratno).
21.00
Retrospektiva: Marguerite Duras/Mesto žensk v Kinoteki
Baxter, Vera Baxter
Marguerite Duras, Francija, 1977, 35mm, barvni, 91', ap
Vera Baxter je nesrečna ujetnica vile ob atlantski obali. Njen mož Jean, ki ga je nekoč ljubila, jo je prevaral, za nameček pa še podkupil nekega moškega, naj postane Verin ljubimec, da bo zakon znova uravnotežen. Vera trpi in razmišlja o samomoru.
9.10. nedelja
19.00
Retrospektiva: Marguerite Duras/Mesto žensk v Kinoteki
Agata ali neskončna branja (Agatha et les lectures illimitées)
Marguerite Duras, Francija, 1981, 35mm, barvni, 90', ap
Brat in sestra, zataknjena v sprejemnico nekega hotela, se spominjata svojega otroštva in rojstva svoje incestne ljubezni. Z besedami ju boža in njuno zgodbo pripoveduje glas Marguerite Duras v ozadju.
21.00
Retrospektiva: Marguerite Duras/Mesto žensk v Kinoteki
Otroci (Les enfants)
Marguerite Duras, Francija, 1985, 35mm, barvni, 94', ap
Mogoče najbolj »tradicionalen« film Marguerite Duras, zgodba o sedemletnem Ernestu, ki noče v šolo, kjer po njegovem učijo natanko tisto, česar nočemo vedeti. Tudi poslednji celovečerec Marguerite Duras, celo opažen v Berlinu in nagrajen s posebno omembo žirije.
10.10. ponedeljek
18.00
Klasiki
Adamovo rebro (Adam's Rib)
George Cukor, ZDA, 1949, 35mm, 1.37, čb, 101', bp
Poročena odvetnika Adam (Spencer Tracy) in Amanda Bonner (Katharine Hepburn) se po spletu naključij znajdeta na nasprotnih straneh v sodni dvorani. Adam toži žensko, ki je s puško prestrašila svojega prešuštnega moža in njegovo ljubico, Amanda pa taisto žensko zagovarja. Najrazličnejši triki, udarci pod pasom in napetosti se kmalu iz sodne dvorane preselijo tudi v spalnico para.
Huronska komedija in po mnenju številnih najboljši film, v katerem sta skupaj nastopila Spencer Tracy in Katharine Hepburn, par tudi v resničnem življenju. Prav tako gre za režijski presežek Georgea Cukorja, ki svojo izraznost gradi na nenavadno podaljšanih kadrih in tako dopusti igralcem, da v popolnosti izrazijo svoje talente. Projekciji sledi predavanje Andreje Avsec.
22.00
Retrospektiva: Marguerite Duras/Mesto žensk v Kinoteki
Atlantski človek (L'homme atlantique)
Marguerite Duras, Francija, 1981, 35mm, barvni, 45', ap
Še ena radikalna dekonstrukcija »klasičnega narativnega kina«, spet posneta po istoimenskem romanu avtorice, kjer se v ritmu pripovedovalkinega-režiserkinega glasu podobe utapljajo v dolgih pasusih popolne črnine, da bi se obenem kristalizirale v domišljiji gledalca.
11.10. torek
19.00
Nov nakup Slovenske kinoteke
Sreča (Le bonheur)
Glej petek 7.10. ob 21.00.
21.00
Nov nakup Slovenske kinoteke
Johnny Guitar
Glej sreda 5.10. ob 21.00.
12.10. sreda
19.00
Mesto žensk v Kinoteki
Povej svojo zgodbo, ptičica (Tell Your Tale, Little Bird)
Arab Lofti, Egipt, 2003, video, 90', svp
Intervjuji s sedmimi ženskami, ki so sodelovale v oboroženem boju na palestinskih ozemljih v šestdesetih in sedemdesetih. Leila Khaled, Perez Halasa in Ameena Dahbour so bile udečežene v ugrabitvah letal, Rasheeda Obeida, Aisha Odeh in Rasmeya Odeh pa so bile obtožene poskusa bombnega napada v supermarketu v Jeruzalemu. Njihove zgodbe, v katerih se dotaknejo sodelovanja v samih napadih kot tudi posledic, ki so jih doletele (od zapora do mučenj), sprožajo predvsem vprašanja o tem, kje so meje tako družbeno-političnega aktivizma kot tudi pravičnosti.
21.00
Mesto žensk v Kinoteki
Leninovi otroci (The Children of Lenin)
Nadia El Fani, Tunizija/Maroko/Francija, 2008, video, 81', svp
Avtorica je posnela portret polpretekle zgodovine svoje domovine, Tunizije, podoba te države v preteklih desetletjih pa se nam izriše v njenih intervjujih z različnimi protagonisti, ki so bili politično aktivni v tem obdobju, med drugim z lastnim očetom, ki je bil eden vodilnih članov tunizijske komunistične partije. Zgodovina Tunizije v filmu odseva tudi usodo njene družine v zadnjih petdesetih letih na obeh obalah Mediterana. Film odkriva njihove sanje, ko so se kot dvajsetletniki borili za neodvisnost države in verjeli, da so vse sanje dovoljene, obenem pa gledalcem – kot tudi protagonistom – postavlja vprašanje, kaj se dogaja z dediščino njihovega delovanja danes, ko se zdi, da so razvodenele ideje, ki so takrat zvenele tako lepo in glasno: neodvisnost, emancipacija žensk, razvoj ...
13.10. četrtek
19.00
Mesto žensk v Kinoteki
Prepovedano (Forbidden)
Amal Ramsis, Egipt, 2011, video, 67', svp
Ko se je avtorica lotila snemanja filma v letu 2010, je predvsem poskušala doumeti, zakaj in kako (naj) živi v tako represivni družbi, kot je egiptovska. V času, ki ga je potrebovala, da je dokončala film, se njeno delo prelevi v preroški posnetek zadnjih dni padlega režima, saj je le nekaj dni po končanem snemanju korumpirana vlada v Egiptu razpadla. Režiserka, ki je bila pred tem le ena izmed prebivalcev Kaira in – tako kot vsi – podvržena tisočim najrazličnejših diktatov, ki (naj) jo definirajo in – kot žensko – rafinirajo, je v objektiv kamere ujela in obeležila enega najpomembnejših trenutkov egiptovske zgodovine.
Projekciji sledi pogovor z avtorico.
21.00
Mesto žensk v Kinoteki
Kraljestvo žensk (Kingdom of Women)
Dahna Abourahme, Libanon, 2010, video, 54', svp
V največjem palestinskem begunskem taborišču Ein el-Hilweh na jugu Libanona so palestinske ženske v najtemačnejših možnih okoliščinah zgradile lastno kraljestvo izključno zahvaljujoč svoji silni volji in moči. Film pripoveduje, kako je leta 1982 izraelska vojska, ki je zasedla del ozemlja v južnem Libaninu, začela prodirati proti severu in se prebila vse do mesta Sidon. Tamkajšnji prebivalci so se razbežali v iskanju zatočišča, samo mesto in bližnje begunsko taborišče sta bila okupirana, vse palestinske moške pa so odpeljali v zapor. Ženske so bile prepuščene sebi in ostalo jim ni nič – razen ruševin domov in tesnobe, ki spremlja strašno tragedijo. Z neverjetno mirnostjo in smislom za humor ženske pripovedujejo, kako so usodo vzele v svoje roke …
Izgubljena domovina (Errant Home)
Nada Dumani, Libanon, 2008, video, 18', svp
Dokumentarec o ljudeh, ki so morali zapustiti svojo domovino, a je v izgnanstvu ne morejo pozabiti. Portret Iraka skozi oči štirih iraških intelektualcev in umetnikov: kiparja Mohamada Hekmata Ghanija, umetnika Balasema Mohamada, novinarja Al-Mousawija Maysoona in kustosinje Amal Al-Khodairy, ki so po napadu ameriških sil na Irak odšli v izgnanstvo.
14.10. petek
19.00
Retrospektiva: Marguerite Duras/Mesto žensk v Kinoteki
Hirošima, ljubezen moja (Hiroshima mon amour)
Alain Resnais, Francija/Japonska, 1959, 35mm, čb, 1.37, 90', ap, svp
Večna klasika na temo spomina in pozabe, posneta po scenariju Marguerite Duras. Francoska igralka (Emmanuelle Riva) po drugi svetovni vojni v Hirošimi snema protivojni film. Zaplete se v strastno afero s poročenim japonskim arhitektom (Eiji Okada). Pripovedujeta si zgodbe.
»Na prehodu šestdesetih let je bil Resnais več kot cineast: bil je seizmograf. Zgodila se mu je ta strašna stvar, da je ujel temeljni dogodek sodobnega časa: ko je bilo tako v filmski umetnosti kot drugje treba računati z enim likom več – s človeško vrsto. A ta lik je bil pravkar negiran (koncentracijska taborišča), atomiziran (bomba) in ponižan (mučenje) in tradicionalni film tega ni bil sposoben 'prikazati'. Treba je bilo najti formo. To je storil Resnais.« Serge Daney
»Hirošima, ljubezen moja = Faulkner + Stravinsky«. Jean-Luc Godard
21.00
Klasiki
Peklenski asfalt (Two-Lane Blacktop)
Monte Hellman, ZDA, 1971, 35mm, 2.35, barvni, 102', svp
James Taylor je Šofer. Dennis Wilson je Mehanik. Laurie Bird je Punca. Warren Oates je GTO. Peklenski asfalt je Film. Ultimativni ameriški film ceste, ultimativni kult.
15.10. sobota
17.30
Klasiki
Imitacija življenja (Imitation of Life)
Douglas Sirk, ZDA, 1959, 35mm, barvni, 1.85, 125', svp
Nadobudna, nezaposlena in ovdovela igralka v svoje majhno stanovanje vzame temnopolto brezdomko. Obema ženskama, beli in črni, preglavice povzročata njuni hčerki; najhujša je mlada Sarah Jane, ki sovraži svoje temno poreklo, se sramuje matere in se zaradi svoje neobičajno svetle polti pretvarja, da je belka.
Če Vse, kar dovoli nebo velja za Sirkov najbolj priljubljen in slovit film, potem je Imitacija življenja njegov zagotovo najbolj kompleksen, morda celo najboljši. Sirk tu bolj odločno kot kadarkoli poprej ali kasneje v svoji karieri pokaže, da se pod ekspresionističnimi nanosi barv in melodramskimi arhetipi nepreklicno skriva ostra kritika zlagane in zadrgnjene družbe.
20.00
Retrospektiva: Marguerite Duras
Hirošima, ljubezen moja (Hiroshima mon amour)
Glej petek 14.10. ob 19.00.
22.00
Klasiki
Surova ljubezen (Boarding Gate)
Olivier Assayas, Francija/Luksemburg, 2007, 35mm, 2.35, barvni, 106', sp
Italijanka, živeča v Londonu (Asia Argento), je zapletena v strastno, perverzno romanco z moškim (Michael Madsen), ki se nahaja na spisku za odstrel njenega drugega ljubimca, plačanega morilca. Spregledana novodobna mojstrovina velikega francoskega režiserja Olivierja Assayasa (Mrzla voda, Irma Vep, Čista), v kateri lastnoročno obujeno tradicijo »eurotrasha« (tu destilirano v žanrski obliki erotičnega trilerja) križa z zgolj-sebi-lastno senzibilnostjo hiper-realizma in halucinantno dramaturgijo, ki oponaša surfanje po netu. Pred kamero se sprehaja tudi Kim Gordon (Sonic Youth), izvirno glasbo je napisal Brian Eno. Nezanemarljivo: najbolj seksi vloga Asie Argento!
16.10. nedelja
Kinoteka je zaprta.
17.10. ponedeljek
19.00
Svetovni dan avdiovizualne dediščine
Vdovstvo Karoline Žašler
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1976, 35mm, 1.37, barvni, 106'
Karolina (Milena Zupančič) je poročena s priletnim in zapitim Žašlerjem (Polde Bibič), s katerim ne moreta imeti otrok. Par živi v podeželskem naselju na obronkih Slovenskih goric. Ko se nekega dne skupina krajanov z Žašlerjem vred odpravi na lov za pobeglim kaznjencem, razbojnikom Rihtaričem, v gozdu naletijo na Karolino v ljubezenskem objemu z nekim mladeničem. Odslej je Žašler deležen posmeha sokrajanov in sodelavcev v tovarni, Karoline pa se oprime glas lahke ženske. Drama o tragični usodi ženske v ruralno-industrijskem okolju.
„/.../ Klopčičevo Vdovstvo Karoline Žašler je tako 'definitiven' film o tem nesrečnem podeželju prav zaradi izjemnosti te ženske figure, ki mora umreti, da bi se drugi lahko znašli v svoji praznini.“
Zdenko Vrdlovec
21.00
Svetovni dan avdiovizualne dediščine
Kralj Lear (King Lear)
Jean-Luc Godard, ZDA, 1987, 35mm, barvni, 90', sp
V jedrski katastrofi je uničena večina umetniških del na svetu. Potomec velikega britanskega literata, William Shakespeare Peti, bi rad rekonstruiral dramo Kralj Lear. To je točka, s katere film starta in hkrati tudi vse, kar je mogoče povedati o »zgodbi« te mojstrovine sodobne kinematografije. Vse ostalo so presunljive skice življenja in umetnosti; filma, njegovega začetka, konca in posmrtnega življenja; moči in impotence; skice ničesar in nestvarnega. Vse skupaj – prežeto z iskreno nesposobnostjo avtorja, da bi podal koherentno izjavo in tako morda našel svojo publiko – vodi k neverjetnemu, blago ironičnemu prepričanju v ponovno vstajenje podobe. Po filmu med drugim tavajo in posedajo Norman Mailer, Peter Sellars, Burgess Meredith, Woody Allen, Leos Carax, Freddy Buache, Julie Delpy, Molly Ringwald in Godard osebno.
18.10. torek
19.00
Klasiki
Božanski dnevi (Days of Heaven)
Terrence Malick, ZDA, 1978, 35mm, 1.85, barvni, 94', bp
Bill (Richard Gere), fizični delavec v jeklarni, se spre z delovodjo in ga ubije. Skupaj z dekletom Abby (Brooke Adams) se zatečeta na deželo, kjer postaneta zgolj še dva anonimna iskalca dela v času porajajoče se gospodarske krize. Da bi se lažje izmuznila roki zakona, se pretvarjata, da sta brat in sestra. K sebi ju vzame bogat, umirajoč kmet (Sam Shepard), ki se kmalu do ušes zaljubi v Abby, ona pa tudi ne ostane ravnodušna. Po zaslugi Malickove režije, ki eliptično, lirično narativno strukturo križa z vrtoglavo eksplozijo čutnih, večpomenskih podob, in božanske fotografije legendarnega Nestorja Almendrosa ta ljubezenski trikotnik nepreklicno velja za čistokrvno mojstrovino, enega ključnih filmov sedemdesetih.
21.00
Retrospektiva: John Cook – otvoritev!
Počasno poletje (Langsamer Sommer)
John Cook, Avstrija, 1974-76, 35mm, 1.37, čb, 86', ap
Zgolj dozdevno drobna, v resnici pa kot življenje velika poema o nekem počasnem, vročem poletju v nekem počasnem, praznem mestu, napolnjenem samo še s potoki toplega piva, duhovi minulih ljubezni in vonji po starih prijateljstvih. Resnična zgodba, izpisana z obenem ležerno in urgentno dnevniško pisavo; samosvoj vrhunec ustvarjanja samosvojega dunajsko-kanadskega ustvarjalca.
»Filmska zgodba se nahaja v neposredni bližini 'resničnih' življenj nastopajočih, dunajske boemske scene sedemdesetih. En poleten prizor sledi drugemu v maniri dokumentarnega filma, katerega konstrukcijo predstavlja predvsem dejstvo, da gledamo film v filmu. /.../ To je film o niču in obenem o vsem: gre za podobo časa, za odraz nenehno spreminjajočih se razpoloženj, za portret mesta in njegovih skritih kotičkov.« Dominik Kamalzadeh
19.10. sreda
19.00
Retrospektiva: John Cook
Klinč (Schwitzkasten)
John Cook, Avstrija, 1978, 35mm, 97', svp
Če so Johna Coka po premieri Počasnega poletja – zavoljo avtorjeve jedko humorne, etnografsko ukrojene in še vedno intimno navdahnjene vivisekcije dunajske družbe – razglasili za avstrijsko verzijo Jeana Eustacha, Cook v svojem drugem celovečernem filmu Klinč pokaže, da premore tudi rohmerjevske kvalitete. Natančneje: s svojo preciznostjo in pogledom, ki je obenem distanciran in odločno zavezan upodobljenim likom, predstavlja Klinč film, kakršnega bi posnel Rohmer, ko bi kamero obrnil stran od malomeščanstva na družbeni rob, k nezaposlenim in marginaliziranim. Junak, tipičen predstavnik nevidnega proletariata, se vztrajno spotika od polena do polena, ki mu jih nastavlja cvetoči kapitalizem sedemdesetih, vendar si upanja ne pusti vzeti.
21.00
Retrospektiva: John Cook
Artičoka (Artischocke)
John Cook, Avstrija, 1982, 35mm, 1.66, barvni, 113', svp
Cookov poslednji (in edini »profesionalno« posnet) celovečerni igrani film je še bolj »rohmerjevski« in manj »eustachevski« od predhodnika. Pripoveduje zgodbo o Petru, dvajsetletnemu dunajskemu fotografu, ki skupaj s prijateljico odpotuje na počitnice v Francijo. Sledi serija ljubezenskih peripetij, ki jih poganja in osmišlja trk med avstrijsko in francosko mentaliteto.
20.10. četrtek
19.00
D-day: Dan za dokumentarec/Retrospektiva: Marguerite Duras
Aurélia Steiner – Melbourne
Marguerite Duras, Francija, 1979, 35mm, barvni, 35', svp
Aurélia Steiner – Vancouver
Marguerite Duras, Francija, 1979, 35mm, barvni, 35', svp
Med počasnim sončnim zahodom kamera, fiksirana na barko, počasi snema mimobežno pokrajino, obalo Sene, ki tone v temo. Glas Marguerite Duras iz ozadja bere pismo osemnajstletne Aurélie Steiner.
20.30
D-day: Dan za dokumentarec/Retrospektiva: John Cook
Enostavno ne zmorem več (Ich schaff's einfach nimmer)
John Cook, Avstrija, 1972/73, 16mm, čb, 50', svp
Filmski prvenec Johna Cooka, Kanadčana na Dunaju, je srednjemetražni dokumentarec, porojen iz živega zanimanja priseljenca za njegovo novo socialno okolje. Cook kamero obrne nase, na svojo dunajsko čistilko in njenega mlajšega fanta, ki sanja o uspešni boksarski karieri. Dobesedno pred domačim pragom posnet film navdušuje z navidezno ležernostjo, s katero se trdi vsakdan protagonistov pretaka v podobe in zaokrožuje v spoznanju, da so najpomembnejše filmske zgodbe vedno zakoreninjene v konkretnem tukaj-in-zdaj, centimeter od objektiva vsake kamere.
21.10. petek
19.00
Retrospektiva: John Cook
Počasno poletje (Langsamer Sommer)
Glej torek 18.10. ob 21.00.
21.00
Retrospektiva: John Cook
Klinč (Schwitzkasten)
Glej sreda 19.10. ob 19.00.
22.10. sobota
17.00
Dan Kinopoličanke Maše Peče
Kiborg (Vendetta dal futuro)
Sergio Martino, Italija, 1985, 35mm, 1.85, barvni, 94', sp
Martinov pogosto prezrti futuristični akcioner se odvija v bližnji prihodnosti leta 1997, v dobi kiborgov. Paco Querack (Daniel Greene) je eden teh bioničnih plačancev v službi industrialca Francisa Turnerja (John Saxon), programiran za atentat na okoljskega aktivista in preroka bližajoče se apokalipse, Arthurja Mosleyja (Franco Fantasia). A v kiborgu se prebudi človeška vest in ko pusti Mosleyju živeti, se znajde na begu pred svojimi stvarniki. Med snemanjem filma je v helikopterski nesreči tragično preminil italijanski igralec Claudio Cassinelli, naj počiva v miru.
„To je bila brez dvoma ena najbolj bolečih in travmatičnih izkušenj, ki mi je pustila globoko rano. Po tragičnem dogodku smo prekinili snemanje. Pokrajina je bila tako čudovita, a smo jo vsi zasovražili. Na žalost pa smo morali že po enem tednu zopet na delo. Ponudili so mi možnost Claudiove prizore posneti na novo, z drugim igralcem, a da bi ga izbrisal, se mi je zdelo kot grozljiva izdaja. Zato sem našel način, kako ga obdržati v filmu. Bil je izjemna oseba in s tem filmom ga ohranjamo v spominu kot srečnega, poštenega in sposobnega človeka.« Sergio Martino
19.00
Dan Kinopoličanke Maše Peče
Nadnaravni pojavi (Phenomena)
Dario Argento, Italija, 1984, 35mm, 1.66, barvni, 110', sp
V idilični Švicarski Transilvaniji skrivnostni morilec pobija mlada dekleta. Nekega dne na tamkajšnjo prestižno dekliško šolo pripotuje mlada Američanka Jennifer (Jennifer Connely), ki komunicira z žuželkami in hodi v spanju. Na enem svojih nočnih pohodov vzpostavi telepatski stik z morilcem in s pomočjo svojih živalskih prijateljev se mu kmalu poda na sled. Na pot, posuto s trupli in ostrimi rezili ter prepojeno s primordialno brozgo kosti in drobovja.
»Film je navdihnila resnična pripoved o insektih, ki pomagajo reševati zločine, in ker me žuželke od nekdaj fascinirajo, sem začel okoli te ideje spletati zgodbo. Številne vrste insektov izginjajo, izumirajo in to je nekaj groznega. Večina ljudi hoče mrčes samo pokončati. Ampak veste, tudi žuželke imajo dušo, celo telepatske so ... neverjetno. Vsi bi radi reševali kite in delfine, nihče pa noče rešiti žuželk.« Dario Argento
21.00
Dan Kinopoličanke Maše Peče
Demoni (Dèmoni)
Lamberto Bava, Italija, 1985, 35mm, 1.66, barvni, 105', sp
V berlinski kinodvorani se nič hudega sluteče občinstvo pripravlja na ogled skrivne projekcije. A iz grozljivke na platnu se groza in gnus pocedita v dvorano in gledalci se začnejo kot po verižni reakciji spreminjati v krvoločne, kužne demone. V zapečateni grobnici kina Metropol preživelih in zdravih bliskovito zmanjkuje. Sodelovanje režiserja Lamberta Bave, sina italijanske horror legende in botra gialla Maria Bave, ter koscenarista in koproducenta filma, žanrskega velikana Daria Argenta je obrodilo baročni triumf posebnih učinkov, v katerem se cedijo vedra krvi in zelenega sluza.
»Če lahko en sam film povzame celoten eurohorror 80-ih let, so to Demoni.« Kim Newman
23.10. nedelja
Kinoteka je zaprta.
24.10. ponedeljek
19.00
Večer SFA: stopetnajstletnica prve filmske projekcije na Slovenskem
Plamen v dvonožcu
Mako Sajko, Slovenija, 1968, 35mm, čb, 12'
Cukrarna
Jože Pogačnik, Slovenija, 1972, 35mm, čb, 14'
V temi
Žarko Lužnik, Slovenija, 1979, 16mm, barvni, 18'
V tranzitu
Dražen Štader, Slovenija, 2000, 16mm, barvni, 16'
MyWay
Miha Mlaker, Slovenija, 2001, 16mm, barvni, 20'
Ko bom jaz umrl, bo en majhen pogreb
Florijan Skubic, Slovenija, 2003, 16mm, 19'
21.00
Večer SFA: stopetnajstletnica prve filmske projekcije na Slovenskem
Konjiček
Borut Blažič, Slovenija, 1986, 16mm, barvni, 18'
To ni Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica
Karpo Godina, Slovenija, 1982, 35mm, barvni, 84'
Kmalu po vojni pošlje radijska hiša na teren skupino mladih glasbenikov, ki naj bi ljudem v času prve socialistične petletke dvigovali moralo po kmetijskih zadrugah, delovnih brigadah in številnih gradbiščih. Pri tem naj bi se tudi mladi glasbeniki prevzgojili v zavedne mladince. Tragikomična pripoved o nasilnih agitpropovskih metodah.
Zakaj Rdeči boogie tokrat Ni Rdeči boogie, bo pred projekcijo v živo natančno pojasnil Karpo Godina, gre pa predvsem za to, da je zob časa fizično (praske, ton, perforacija) in kemično (bledenje barv) tako močno načel obstoječe kopije filma, da je v njih le stežka prepoznati izvirno avtorsko delo. Kličemo skratka po novih kopijah vrhuncev slovenske kinematografije.
25.10. torek
19.00
In memoriam: Peter Falk (1927-2011)
Kalifornijske lutke (...All the Marbles)
Robert Aldrich, ZDA, 1981, 35mm, barvni, 113', sp
Harry Sears (Peter Falk) je menedžer para drugoligaških ženskih rokobork na večni turneji po Ameriki. V obupanem poskusu, da bi navdušili množice, se spustijo tudi v rokoborbo v blatu. Poslednji film Roberta Aldricha je bil ob premieri pričakan na nož, češ da je nekdaj veliki avtor (Vera Cruz, Poljub smrti, Napad, Ducat umazancev) z izbiro pogrošne tematike povsem zabredel; tridesetletna distanca v filmu razločno prepoznava postmoderno ironijo v pristopu k plaži in matrico za ugledno Turnejo Mathieuja Amalrica, obenem pa je že zgolj sijajna, uživaška vloga Petra Falka povsem dovolj za več kot spodobne cinefilske užitke.
21.15
In memoriam: Peter Falk (1927-2011)
Nebo nad Berlinom (Der Himmel über Berlin)
Wim Wenders, Nemčija, 1987, 35mm, 1.37, čb/barvni, 128', sp
Zazidani v svojo samoto in zatopljeni v svoje opravke Berlinčani ne vidijo angelov okrog sebe, ki jih budno opazujejo in o smrtnikih razpravljajo. Damiel (Bruno Ganz), eden izmed angelov, si želi doživeti usodo človeka in občutiti vse tisto, kar je do sedaj le opazoval. Zaljubi se v cirkuško artistko. Že počlovečeni angel (Peter Falk) mu pomaga pri odločitvi, da postane običajen smrtnik. Damiel večno življenje in popolno razumevanje zamenja za prelepo in srhljivo izkušnjo človeka, ki je na poti v ljubezen.
26.10. sreda
18.00
Nov nakup Slovenske kinoteke
Sreča (Le bonheur)
Glej petek 7.10. ob 21.00.
20.00
Kino katedra: financializacija, uvodno predavanje
Wall Street
Oliver Stone, ZDA, 1987, 35mm, 1.85, barvni, 126', sp
Bud Fox (Charlie Sheen) je nadobudni mladi borzni posrednik, ki ga v času ekonomskega razcveta osemdesetih in razmaha trgovanja s fiktivnim kapitalom zanima samo eno: kariera. S svojimi nekonvencionalnimi prijemi se prikupi enemu glavnih akterjev na borzi, zvijačnemu in mogočnemu Gordonu Gekku (Michael Douglas), ki mladeniča vzame pod svoje okrilje in v imenu pohlepa iz njega izbije še zadnje klice človečnosti. Vsaj tako se zdi ...
Hit in klasika osemdesetih, nazoren in samovšečen portret ene izmed točk spočetja današnje ekonomske negotovosti.
Projekciji sledita predavanje in pogovor o filmu.
27.10. četrtek
18.00
Nov nakup Slovenske kinoteke
Johnny Guitar
Glej sreda 5.10. ob 21.00.
20.30
Cross Border Experience
Beli beli svet
Oleg Novković, Srbija/Nemčija/Švedska, 2010, 35mm, barvni, 120', svp
Bor, srbsko provincijsko mesto, kjer je eden največjih rudnikov bakra v Evropi, je zaznamovano z brazgotinami tranzicije. King (Uliks Fehmiu), bivši boksar in gastarbajter je barman, ki se zaplete z lepo Roso (Hana Selimović). Po vrnitvi Rosine mame (Jasna Đurićić) iz zapora, kjer je sedela zaradi umora bivšega moža in domnevnega Rosinega očeta, se kljub Ružičinim naporom, da bi se zaživelo znova, tragedija nadaljuje.
28.10. petek
18.00
Večer Društva slovenskih režiserjev – film po izboru Jožeta Pogačnika
Do zadnjega diha (À bout de souffle)
Jean-Luc Godard, Francija, 1960, 35mm, 1.37, čb, 90', sp
Belmondo ukrade avto, ubije policaja in potem po Parizu, ko se ne skriva pri Jean Seberg, lovi svoje dolžnike. Vmes je s Sebergovo, ameriško študentko v Parizu, ki leta za slavnimi ljudmi in novinarsko kariero. Ljubita se, ampak vse naokoli se začenjajo šestdeseta, preveč divja za prave počasne ljubezni. Treba je naprej, do zadnjega diha. Film predstavlja sam manifest francoskega novega vala.
20.00
Večer Društva slovenskih režiserjev
Grajski biki
Jože Pogačnik, Slovenija, 1967, 35mm, 1.66, čb, 87'
Peter Smrekar je ušel iz mladinskega vzgojnega doma v zanemarjeni graščini, da bi obiskal staro mamo, toda policija ga pripelje nazaj in upravnik doma ga takoj ukaže zapreti v temnico. Ko se čez nekaj dni vrne v skupinsko spalnico, ga hočejo nekateri gojenci pretepsti, ker so bili zaradi njegovega pobega kaznovani tudi oni. V bran ga vzame Danny, ki ga nagovarja, naj drugič rajši pobegne z njim.
„Črni“ film o mladinskem prestopništvu.
"Mračna moč Grajskih bikov je torej v tem, da prikazujejo mladinski vzgojni dom kot zaporniški sistem, ki proizvaja delikvente. In glede na to, da Jože Pogačnik po tem filmu dolgo ni dobil priložnosti za snemanje novega, moramo sklepati, da je režiser, ki naredi takšen film v političnem sistemu samoupravnega socializma, najbrž disident." Zdenko Vrdlovec
Filmu sledi pogovor z avtorjem, ki ga bo vodil Nejc Gazvoda.
29.10. sobota
18.00
Animateka
Pink Floyd – zid (Pink Floyd – The Wall)
Alan Parker, VB, 1982, 35mm, 2.35, barvni, 95', shp
Kultna glasbena igrano-animirana epopeja osemdesetih, navdahnjena z dvojnim albumom skupine Pink Floyd The Wall iz leta 1979 in posneta po scenariju Rogerja Watersa.
20.00
Silvanovih 10
Apokalipsa danes (Apocalypse Now)
Francis Ford Coppola, ZDA, 1979/2001, 35mm, 2.35, barvni, 202' (Redux verzija), sp
»Prvega marca 1976 je Francis Ford Coppola odšel v filipinsko džunglo, da bi posnel ultimativni film o vietnamski vojni, vojni film, ki bo končal vse vojne filme – ven je tri leta kasneje prišla Apokalipsa danes, film, ki je bil žanr zase. Film, ki naj bi končal vse filme, je postal film, ki je skoraj končal njegovo življenje. Film o vojni norosti je postal film o norosti snemanja vojnih filmov /.../ Film, v katerem se od vojne vsem zmeša, je postal film režiserja, ki se mu je med snemanjem skoraj zmešalo. Film o vietnamski vojni je postal resnica o vietnamski vojni, the big picture, realnost vietnamske vojne – ljudje so si poslej pod izrazom 'vietnamska vojna' predstavljali to, kar so videli v Apokalipski danes. In imeli so kaj videti.« Marcel Štefančič, jr.
30.10. nedelja
Kinoteka je zaprta.
31.10. ponedeljek
Kinoteka je zaprta: Dan reformacije.
legenda
sp slovenski podnapisi
svp slovenski video podnapisi
ap angleški podnapisi
shp srbohrvaški dialogi
bp brez podnapisov
bd brez dialogov
opomba
Kinoteka si pridržuje pravico do sprememb programa.
tekst in foto: Slovenska kinoteka
2.10. nedelja
20.00
Kino-uho: EarZoom
Pierre Alexandre Tremblay
Tremblay bo izvajal improvizacijo za električni bas in elektroniko, ki bo temeljila na »konkatenativni« zvočni sintezi v realnem času.
20.30
Kino-uho: EarZoom
Atau Tanaka & Adam Parkinson – 4-ročni iPhone
Atau & Adam uporabljata splošno dostopno elektronsko napravo, Applov iPhone, kot izrazni glasbeni instrument za koncertne nastope. V duetu s po eno napravo v vsaki roki ustvarjata post-laptop komorno glasbo, 4-ročni iPhone.
21.00
Kino-uho: EarZoom
Chris Kiefer – avdiovizualna improvizacija
Chris Kiefer nastopa z avdio-vizualno improvizacijo. Ob uporabi Echo State Networks (ESNs) sistema bo eksperimentiral s sintetiziranjem zvoka. ESN je oblika povratnega nevronskega omrežja, ki ga je mogoče razviti za generiranje in procesiranje avdio signalov.
21.30
Kino-uho: EarZoom
Nicolas Collins – Salvage
V performansu Salvage sedem akterjev skuša oživiti okvarjena in odpadna elektronska vezja: prenosne telefone, računalniške matične plošče, fakse, zvočne mešalke, klaviature ipd.
3.10. ponedeljek
19.00
Večer SFA: Slovenski dokumentarni film
Potopljena obala
Mako Sajko, Slovenija, 1966, 35mm, barvni, 15'
Stanovanje
Zvone Sintič, Slovenija, 1966, 35mm, barvni, 10'
April 1941
Zvone Sintič, Slovenija, 1966, 35mm, čb, 10'
Barva spomina
Jože Babič, Slovenija, 1966, 35mm, barvni, 12'
Grenka sol
Jane Kavčič, Slovenija, 1966, 35mm, barvni, 9'
Tržič, biser med gorami
Jane Kavčič, Slovenija, 1966, 35mm, barvni, 20'
21.00
Večer SFA: Osemdesetletnica igralca Andreja Kurenta
Doktor
Vojko Duletič, Slovenija, 1985, 35mm, 1.66, barvni, 93'
Doktor prava Vladimir Kante (Slavko Cerjak), ki ga v službi kličejo kar Doktor, je visok policijski uradnik v Ljubljani, specializiran za področje državne varnosti. Ko leta 1941 Ljubljano okupirajo Italijani, obdržijo ves dotedanji policijski aparat in z njim tudi Doktorja. Z njim pa navežejo stike tudi predstavniki Osvobodilne fronte in Doktor pristane na sodelovanje. Sporoča jim dragocene informacije o načrtih in delovanju sovražnika in domačih kolaboracionistov, o načrtovanih aretacijah in o izdajalcih v partizanskih vrstah. V vlogi izdajalskega nadškofa Rožmana nastopi Andrej Kurent.
4.10. torek
20.00
Kino-uho: EarZoom
Matthew Burtner – interaktivni ekoakustični nadzorni vmesniki za glasbeno nastopanje
Burtner skuša premisliti dialektiko človeka in narave skozi glasbeno formo tako, da sklada na prostem. Na koncertih vnaša tako pridobljene vidike okoljskih sistemov v odnos s (človeškimi) glasbeniki.
20.45
Kino-uho: EarZoom
Mauricio Valdés San Emeritio – SOUNDTRACK NOT SOUNDTRACK
Izbor projektov, ki jih je Valdés dokončal v zadnjem desetletju v duetu La Rana Sorda z Victorjem Rivasom. Duet se je v svojem delu osredotočal na živo glasbeno spremljavo nemih filmov in se postopoma oddaljeval od ideje soundtracka ter pomikal proti ustvarjanju ambienta za film, da bi izpostavil osebno akustično zaznavo podobe.
5.10. sreda
19.00
Klasiki
Rop brez plena (The Killing)
Stanley Kubrick, ZDA, 1956, 35mm, 1.37, čb, 85', svp
Zgodnja mojstrovina Stanleyja Kubricka – brezšivna mešanica filma noir in roparskega filma. Okoreli kriminalec (Sterling Hayden) načrtuje še zadnji veliki roparski podvig pred upokojitvijo, vendar se skrbno načrtovane kriminalne štrene v zadnjem trenutku nepričakovano premešajo.
»Kubrick je pozneje poudarjal, da je bil Rop brez plena majhen, a drzen film noir. Njegovo diplomsko delo. Amater je končno postal profesionalec. Prvič je delal s profesionalno ekipo, z njo je lahko v celoti izrazil svoj režijski potencial; videz in struktura sta bila domišljena in izpeljana na visoki ravni; kontrastna fotografija, širokokotni objektivi in nizki rakurzi kamere so evocirali slog filma noir, vendar je Kubrick s kompleksno pripovedjo film dvignil nad običajne standarde B-filma.« Simon Popek
21.00
Nov nakup Slovenske kinoteke – premiera!
Johnny Guitar
Nicholas Ray, ZDA, 1954, 35mm, 1.37, barvni, 110', svp
V zakotju Divjega zahoda žilava Vienna (Joan Crawford) postavi gostilno in načrtuje, da bo po prihodu železnice lahko okrog nje zgradila še civilizirano mesto. Vendar ji lokalni živelj, zabubljen v predsodke in sovraštvo do novih priseljencev, ostro nasprotuje. V gostilno nekega dne prikoraka skrivnostni tujec po imenu Johnny Guitar (Sterling Hayden), bivši revolveraš in bivši ljubimec pogumne podjetnice. Njegov prihod pospeši spiralo sovraštva, ki se žanru primerno izteče v vsesplošno nasilje. Znamenit in zagotovo najbolj ekstravaganten vestern vseh časov; v isti sapi tudi freudovske mokre sanje in feministična alegorija takrat aktualnega lova na čarovnice.
»Johnny Guitar je Lepotica in zver vesterna, sanje vesterna. Nicholas Ray je avtor v najboljšem pomenu besede. Vsi njegovi filmi pripovedujejo isto zgodbo: zgodbo o nasilnem moškem, ki bi se rad odrekel nasilju, in njegovem razmerju z moralno čvrstejšo žensko. Ray je tudi neke vrste hollywoodski Rossellini. Kot Rossellini, tudi on ničesar ne razlaga, nikoli ne podčrta pomena. Johnny Guitar ni daleč od njegovega najboljšega filma.« François Truffaut
6.10. četrtek
19.00
Klasiki
Vse, kar dovoli nebo (All That Heaven Allows)
Douglas Sirk, ZDA, 1955, 35mm, 1.77, barvni, 89', svp
Ameriško predmestje, sredina petdesetih. Cary (Jane Wyman), dobro situirana vdova, se zaplete v strastno romanco z družinskim vrtnarjem Ronom (Rock Hudson). Privlači jo njegov stvaren pogled na življenje, ki se kaže in udejanja kot ostro, sveže nasprotje rigidnim konvencijam njenega malomeščanskega, zdolgočasenega vsakdana. Vendar pa ljubezenska idila kmalu naleti na brutalno in, zdi se, nepremostljivo nasprotovanje okolice; ogorčeni so zlasti (sicer že odrasli in odseljeni) otroci zaljubljene vdove. Bolj kot dejstvo, da je Ron mnogo mlajši od Cary, jih moti njegov nižji socialni položaj.
Ena najslovitejših filmskih romanc vseh časov, bržkone tudi najsijajnejši predstavnik klasične hollywoodske melodrame, ki ekspresionistične zakonitosti žanra obenem pripelje do vrhunca in izkoristi za uničujočo kritiko zlagane družbe.
21.00
Retrospektiva: Marguerite Duras/Mesto žensk v Kinoteki – otvoritev
India Song
Marguerite Duras, Francija, 1975, 35mm, 1.37, barvni, 120', ap, svp
»Mejnik modernističnega filma v 70-ih letih ostaja India Song. Skoraj v celoti se dogaja med dolgo večerno zabavo v francoski ambasadi v Vietnamu. Pari plešejo lenobni tango, nosi jih skozi kader ali pa pridrsavajo iz mraka v neznanskem ogledalu, ki obvladuje parter. Nikogar ne vidimo govoriti. Brezimne glasove je slišati, kot da komentirajo tisto, kar vidimo, čeprav so ti glasovi v sedanjosti, dogajanje pa je v preteklosti. Še več, večina dramatičnega dogajanja – zapeljevanje, izdajstvo in samomor – poteka zunaj kadra ali na površini ogledala. India Song je eksperiment z nepopustljivim tempom: Durasova je vsak gib in gibanje kamere izmerila s kronometrom. Ne vemo niti tega, ali se je to, kar gledamo, res zgodilo ali pa je le nekakšna simbolna upodobitev razmerij med liki. Hrum zvočnega traku nakazuje, da se na zabavi tare ljudi, a statični in dolgi posnetki kažejo le protagoniste. Film zvleče gledalca v hipnotično sanjarijo, hkrati pa meditira o omejenosti kolonialnega vsakdana.«
Kristin Thompson, David Bordwell, Svetovna zgodovina filma
7.10. petek
16.00
Klasiki
400 udarcev (Les quatre cents coups)
François Truffaut, Francija, 1959, 35mm, 2.35, čb, 99', svp
Spomini na mladost, ko se otroku najbolj široko odpirajo vprašanja, na katera ne najde odgovorov. Na poetična in navdahnjena leta odraščanja, ko se hoče deček iztrgati iz otroštva in stopiti med odrasle, ti pa ga dosledno zavračajo. Truffautu uspe, da občutimo fantovo stisko med neresnim očetom, ki jemlje vse za šalo, materjo, ki se mu dobrika, ker ima ljubimca, in med profesorji, ki so brez slehernega razumevanja za njegove težave. Tako mu preostane le beg. Beži večkrat. Tudi ko ga pošljejo v opazovalni center za mladoletne prestopnike. Zbeži in teče proti morju. Celovečerni prvenec Françoisa Truffauta in obenem njegov najlepši film. Projekciji sledi predavanje Dušanke Janša.
19.00
Klasiki
Sreča (Sčastje)
Aleksander Medvedkin, SZ, 1934, 35mm, nemi, 1.37, 63', sp
Sreča po komunistično – problem družbe. Eden zadnjih sovjetskih nemih filmov, ki ga je odkril in restavriral veliki francoski cineast Chris Marker. Nora satirična komedija, ki postrevolucionarno obubožano socialistično družbo, ljudske običaje in vraže ter vzhajajočo in kanonizirajočo socrealistično estetiko sprevrže v material, ki je kot nalašč za vrhunski slapstick. Enostavno, iskreno in iskrivo.
21.00
Nov nakup Slovenske kinoteke – premiera!
Sreča (Le bonheur)
Agnès Varda, Francija, 1965, 35mm, 1.66, barvni, 79', svp
Sreča po kapitalistično – problem posameznika. François, dobrodušen in preprost mlad tesar, je srečno poročen s Therese. Njuno ljubezensko idilo nadgrajujeta dva majhna otroka. Nekega lepega dne se François nehote zaljubi v drugo žensko, Emilie, pri čemer še vedno ljubi svojo ženo. Njegova sreča ob spoznanju, da je njegova ljubezen tako neizmerna, da zadošča za dve ženski, je tolikšna, da svoja občutja iskreno deli z ženo. Zazdi se, da se tudi ona naleze moževe sreče in vda v nenavadno situacijo. Eden najboljših, zagotovo pa najlepši film legendarne »babice francoskega novega vala« Agnès Varda, dobitnik posebne nagrade žirije v Berlinu 1965.
»Malokateri film je v desetletjih, ki so sledila premieri, sprožil toliko nasprotujočih si interpretacij kot Sreča Agnès Varda. Gre za pastoralo? Za družbeno satiro? Za seciranje francoskih družinskih vrednot? Za upodobitev odprtega razmerja? Je osrednji lik dobri mož, ki zna uživati življenje, psihopat, lopov, ali neresničen konstrukt iz lepenke? So implikacije iz naslova filma ironične ali iskrene? In, navsezadnje, kaj je to sreča?« Amy Taubin
8.10. sobota
19.00
Retrospektiva: Marguerite Duras/Mesto žensk v Kinoteki
Uničiti, je rekla (Détruire dit-elle)
Marguerite Duras, Francija, 1969, 35mm, 1.66, čb, 100', ap
Drugi celovečerni film, ki ga Marguerite Duras podpisuje kot režiserka, je posnet po njenem istoimenskem romanu iz istega leta in predstavlja avtorico na vrhuncu svojih moči in v vseh razsežnostih njenega unikatnega filmskega podpisa. Nahajamo se v hotelu ob robu gozda. Gledamo skrbno skonstruirane, statične prizore, skozi katere se kot hipnotizirani duhovi sprehajajo in drug ob drugega trkajo moški in ženski protagonisti in se skupaj z gledalcem sprašujejo, kje se konča literatura in začne film (in obratno), kje konča ljubezen in začne revolucija (in obratno).
21.00
Retrospektiva: Marguerite Duras/Mesto žensk v Kinoteki
Baxter, Vera Baxter
Marguerite Duras, Francija, 1977, 35mm, barvni, 91', ap
Vera Baxter je nesrečna ujetnica vile ob atlantski obali. Njen mož Jean, ki ga je nekoč ljubila, jo je prevaral, za nameček pa še podkupil nekega moškega, naj postane Verin ljubimec, da bo zakon znova uravnotežen. Vera trpi in razmišlja o samomoru.
9.10. nedelja
19.00
Retrospektiva: Marguerite Duras/Mesto žensk v Kinoteki
Agata ali neskončna branja (Agatha et les lectures illimitées)
Marguerite Duras, Francija, 1981, 35mm, barvni, 90', ap
Brat in sestra, zataknjena v sprejemnico nekega hotela, se spominjata svojega otroštva in rojstva svoje incestne ljubezni. Z besedami ju boža in njuno zgodbo pripoveduje glas Marguerite Duras v ozadju.
21.00
Retrospektiva: Marguerite Duras/Mesto žensk v Kinoteki
Otroci (Les enfants)
Marguerite Duras, Francija, 1985, 35mm, barvni, 94', ap
Mogoče najbolj »tradicionalen« film Marguerite Duras, zgodba o sedemletnem Ernestu, ki noče v šolo, kjer po njegovem učijo natanko tisto, česar nočemo vedeti. Tudi poslednji celovečerec Marguerite Duras, celo opažen v Berlinu in nagrajen s posebno omembo žirije.
10.10. ponedeljek
18.00
Klasiki
Adamovo rebro (Adam's Rib)
George Cukor, ZDA, 1949, 35mm, 1.37, čb, 101', bp
Poročena odvetnika Adam (Spencer Tracy) in Amanda Bonner (Katharine Hepburn) se po spletu naključij znajdeta na nasprotnih straneh v sodni dvorani. Adam toži žensko, ki je s puško prestrašila svojega prešuštnega moža in njegovo ljubico, Amanda pa taisto žensko zagovarja. Najrazličnejši triki, udarci pod pasom in napetosti se kmalu iz sodne dvorane preselijo tudi v spalnico para.
Huronska komedija in po mnenju številnih najboljši film, v katerem sta skupaj nastopila Spencer Tracy in Katharine Hepburn, par tudi v resničnem življenju. Prav tako gre za režijski presežek Georgea Cukorja, ki svojo izraznost gradi na nenavadno podaljšanih kadrih in tako dopusti igralcem, da v popolnosti izrazijo svoje talente. Projekciji sledi predavanje Andreje Avsec.
22.00
Retrospektiva: Marguerite Duras/Mesto žensk v Kinoteki
Atlantski človek (L'homme atlantique)
Marguerite Duras, Francija, 1981, 35mm, barvni, 45', ap
Še ena radikalna dekonstrukcija »klasičnega narativnega kina«, spet posneta po istoimenskem romanu avtorice, kjer se v ritmu pripovedovalkinega-režiserkinega glasu podobe utapljajo v dolgih pasusih popolne črnine, da bi se obenem kristalizirale v domišljiji gledalca.
11.10. torek
19.00
Nov nakup Slovenske kinoteke
Sreča (Le bonheur)
Glej petek 7.10. ob 21.00.
21.00
Nov nakup Slovenske kinoteke
Johnny Guitar
Glej sreda 5.10. ob 21.00.
12.10. sreda
19.00
Mesto žensk v Kinoteki
Povej svojo zgodbo, ptičica (Tell Your Tale, Little Bird)
Arab Lofti, Egipt, 2003, video, 90', svp
Intervjuji s sedmimi ženskami, ki so sodelovale v oboroženem boju na palestinskih ozemljih v šestdesetih in sedemdesetih. Leila Khaled, Perez Halasa in Ameena Dahbour so bile udečežene v ugrabitvah letal, Rasheeda Obeida, Aisha Odeh in Rasmeya Odeh pa so bile obtožene poskusa bombnega napada v supermarketu v Jeruzalemu. Njihove zgodbe, v katerih se dotaknejo sodelovanja v samih napadih kot tudi posledic, ki so jih doletele (od zapora do mučenj), sprožajo predvsem vprašanja o tem, kje so meje tako družbeno-političnega aktivizma kot tudi pravičnosti.
21.00
Mesto žensk v Kinoteki
Leninovi otroci (The Children of Lenin)
Nadia El Fani, Tunizija/Maroko/Francija, 2008, video, 81', svp
Avtorica je posnela portret polpretekle zgodovine svoje domovine, Tunizije, podoba te države v preteklih desetletjih pa se nam izriše v njenih intervjujih z različnimi protagonisti, ki so bili politično aktivni v tem obdobju, med drugim z lastnim očetom, ki je bil eden vodilnih članov tunizijske komunistične partije. Zgodovina Tunizije v filmu odseva tudi usodo njene družine v zadnjih petdesetih letih na obeh obalah Mediterana. Film odkriva njihove sanje, ko so se kot dvajsetletniki borili za neodvisnost države in verjeli, da so vse sanje dovoljene, obenem pa gledalcem – kot tudi protagonistom – postavlja vprašanje, kaj se dogaja z dediščino njihovega delovanja danes, ko se zdi, da so razvodenele ideje, ki so takrat zvenele tako lepo in glasno: neodvisnost, emancipacija žensk, razvoj ...
13.10. četrtek
19.00
Mesto žensk v Kinoteki
Prepovedano (Forbidden)
Amal Ramsis, Egipt, 2011, video, 67', svp
Ko se je avtorica lotila snemanja filma v letu 2010, je predvsem poskušala doumeti, zakaj in kako (naj) živi v tako represivni družbi, kot je egiptovska. V času, ki ga je potrebovala, da je dokončala film, se njeno delo prelevi v preroški posnetek zadnjih dni padlega režima, saj je le nekaj dni po končanem snemanju korumpirana vlada v Egiptu razpadla. Režiserka, ki je bila pred tem le ena izmed prebivalcev Kaira in – tako kot vsi – podvržena tisočim najrazličnejših diktatov, ki (naj) jo definirajo in – kot žensko – rafinirajo, je v objektiv kamere ujela in obeležila enega najpomembnejših trenutkov egiptovske zgodovine.
Projekciji sledi pogovor z avtorico.
21.00
Mesto žensk v Kinoteki
Kraljestvo žensk (Kingdom of Women)
Dahna Abourahme, Libanon, 2010, video, 54', svp
V največjem palestinskem begunskem taborišču Ein el-Hilweh na jugu Libanona so palestinske ženske v najtemačnejših možnih okoliščinah zgradile lastno kraljestvo izključno zahvaljujoč svoji silni volji in moči. Film pripoveduje, kako je leta 1982 izraelska vojska, ki je zasedla del ozemlja v južnem Libaninu, začela prodirati proti severu in se prebila vse do mesta Sidon. Tamkajšnji prebivalci so se razbežali v iskanju zatočišča, samo mesto in bližnje begunsko taborišče sta bila okupirana, vse palestinske moške pa so odpeljali v zapor. Ženske so bile prepuščene sebi in ostalo jim ni nič – razen ruševin domov in tesnobe, ki spremlja strašno tragedijo. Z neverjetno mirnostjo in smislom za humor ženske pripovedujejo, kako so usodo vzele v svoje roke …
Izgubljena domovina (Errant Home)
Nada Dumani, Libanon, 2008, video, 18', svp
Dokumentarec o ljudeh, ki so morali zapustiti svojo domovino, a je v izgnanstvu ne morejo pozabiti. Portret Iraka skozi oči štirih iraških intelektualcev in umetnikov: kiparja Mohamada Hekmata Ghanija, umetnika Balasema Mohamada, novinarja Al-Mousawija Maysoona in kustosinje Amal Al-Khodairy, ki so po napadu ameriških sil na Irak odšli v izgnanstvo.
14.10. petek
19.00
Retrospektiva: Marguerite Duras/Mesto žensk v Kinoteki
Hirošima, ljubezen moja (Hiroshima mon amour)
Alain Resnais, Francija/Japonska, 1959, 35mm, čb, 1.37, 90', ap, svp
Večna klasika na temo spomina in pozabe, posneta po scenariju Marguerite Duras. Francoska igralka (Emmanuelle Riva) po drugi svetovni vojni v Hirošimi snema protivojni film. Zaplete se v strastno afero s poročenim japonskim arhitektom (Eiji Okada). Pripovedujeta si zgodbe.
»Na prehodu šestdesetih let je bil Resnais več kot cineast: bil je seizmograf. Zgodila se mu je ta strašna stvar, da je ujel temeljni dogodek sodobnega časa: ko je bilo tako v filmski umetnosti kot drugje treba računati z enim likom več – s človeško vrsto. A ta lik je bil pravkar negiran (koncentracijska taborišča), atomiziran (bomba) in ponižan (mučenje) in tradicionalni film tega ni bil sposoben 'prikazati'. Treba je bilo najti formo. To je storil Resnais.« Serge Daney
»Hirošima, ljubezen moja = Faulkner + Stravinsky«. Jean-Luc Godard
21.00
Klasiki
Peklenski asfalt (Two-Lane Blacktop)
Monte Hellman, ZDA, 1971, 35mm, 2.35, barvni, 102', svp
James Taylor je Šofer. Dennis Wilson je Mehanik. Laurie Bird je Punca. Warren Oates je GTO. Peklenski asfalt je Film. Ultimativni ameriški film ceste, ultimativni kult.
15.10. sobota
17.30
Klasiki
Imitacija življenja (Imitation of Life)
Douglas Sirk, ZDA, 1959, 35mm, barvni, 1.85, 125', svp
Nadobudna, nezaposlena in ovdovela igralka v svoje majhno stanovanje vzame temnopolto brezdomko. Obema ženskama, beli in črni, preglavice povzročata njuni hčerki; najhujša je mlada Sarah Jane, ki sovraži svoje temno poreklo, se sramuje matere in se zaradi svoje neobičajno svetle polti pretvarja, da je belka.
Če Vse, kar dovoli nebo velja za Sirkov najbolj priljubljen in slovit film, potem je Imitacija življenja njegov zagotovo najbolj kompleksen, morda celo najboljši. Sirk tu bolj odločno kot kadarkoli poprej ali kasneje v svoji karieri pokaže, da se pod ekspresionističnimi nanosi barv in melodramskimi arhetipi nepreklicno skriva ostra kritika zlagane in zadrgnjene družbe.
20.00
Retrospektiva: Marguerite Duras
Hirošima, ljubezen moja (Hiroshima mon amour)
Glej petek 14.10. ob 19.00.
22.00
Klasiki
Surova ljubezen (Boarding Gate)
Olivier Assayas, Francija/Luksemburg, 2007, 35mm, 2.35, barvni, 106', sp
Italijanka, živeča v Londonu (Asia Argento), je zapletena v strastno, perverzno romanco z moškim (Michael Madsen), ki se nahaja na spisku za odstrel njenega drugega ljubimca, plačanega morilca. Spregledana novodobna mojstrovina velikega francoskega režiserja Olivierja Assayasa (Mrzla voda, Irma Vep, Čista), v kateri lastnoročno obujeno tradicijo »eurotrasha« (tu destilirano v žanrski obliki erotičnega trilerja) križa z zgolj-sebi-lastno senzibilnostjo hiper-realizma in halucinantno dramaturgijo, ki oponaša surfanje po netu. Pred kamero se sprehaja tudi Kim Gordon (Sonic Youth), izvirno glasbo je napisal Brian Eno. Nezanemarljivo: najbolj seksi vloga Asie Argento!
16.10. nedelja
Kinoteka je zaprta.
17.10. ponedeljek
19.00
Svetovni dan avdiovizualne dediščine
Vdovstvo Karoline Žašler
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1976, 35mm, 1.37, barvni, 106'
Karolina (Milena Zupančič) je poročena s priletnim in zapitim Žašlerjem (Polde Bibič), s katerim ne moreta imeti otrok. Par živi v podeželskem naselju na obronkih Slovenskih goric. Ko se nekega dne skupina krajanov z Žašlerjem vred odpravi na lov za pobeglim kaznjencem, razbojnikom Rihtaričem, v gozdu naletijo na Karolino v ljubezenskem objemu z nekim mladeničem. Odslej je Žašler deležen posmeha sokrajanov in sodelavcev v tovarni, Karoline pa se oprime glas lahke ženske. Drama o tragični usodi ženske v ruralno-industrijskem okolju.
„/.../ Klopčičevo Vdovstvo Karoline Žašler je tako 'definitiven' film o tem nesrečnem podeželju prav zaradi izjemnosti te ženske figure, ki mora umreti, da bi se drugi lahko znašli v svoji praznini.“
Zdenko Vrdlovec
21.00
Svetovni dan avdiovizualne dediščine
Kralj Lear (King Lear)
Jean-Luc Godard, ZDA, 1987, 35mm, barvni, 90', sp
V jedrski katastrofi je uničena večina umetniških del na svetu. Potomec velikega britanskega literata, William Shakespeare Peti, bi rad rekonstruiral dramo Kralj Lear. To je točka, s katere film starta in hkrati tudi vse, kar je mogoče povedati o »zgodbi« te mojstrovine sodobne kinematografije. Vse ostalo so presunljive skice življenja in umetnosti; filma, njegovega začetka, konca in posmrtnega življenja; moči in impotence; skice ničesar in nestvarnega. Vse skupaj – prežeto z iskreno nesposobnostjo avtorja, da bi podal koherentno izjavo in tako morda našel svojo publiko – vodi k neverjetnemu, blago ironičnemu prepričanju v ponovno vstajenje podobe. Po filmu med drugim tavajo in posedajo Norman Mailer, Peter Sellars, Burgess Meredith, Woody Allen, Leos Carax, Freddy Buache, Julie Delpy, Molly Ringwald in Godard osebno.
18.10. torek
19.00
Klasiki
Božanski dnevi (Days of Heaven)
Terrence Malick, ZDA, 1978, 35mm, 1.85, barvni, 94', bp
Bill (Richard Gere), fizični delavec v jeklarni, se spre z delovodjo in ga ubije. Skupaj z dekletom Abby (Brooke Adams) se zatečeta na deželo, kjer postaneta zgolj še dva anonimna iskalca dela v času porajajoče se gospodarske krize. Da bi se lažje izmuznila roki zakona, se pretvarjata, da sta brat in sestra. K sebi ju vzame bogat, umirajoč kmet (Sam Shepard), ki se kmalu do ušes zaljubi v Abby, ona pa tudi ne ostane ravnodušna. Po zaslugi Malickove režije, ki eliptično, lirično narativno strukturo križa z vrtoglavo eksplozijo čutnih, večpomenskih podob, in božanske fotografije legendarnega Nestorja Almendrosa ta ljubezenski trikotnik nepreklicno velja za čistokrvno mojstrovino, enega ključnih filmov sedemdesetih.
21.00
Retrospektiva: John Cook – otvoritev!
Počasno poletje (Langsamer Sommer)
John Cook, Avstrija, 1974-76, 35mm, 1.37, čb, 86', ap
Zgolj dozdevno drobna, v resnici pa kot življenje velika poema o nekem počasnem, vročem poletju v nekem počasnem, praznem mestu, napolnjenem samo še s potoki toplega piva, duhovi minulih ljubezni in vonji po starih prijateljstvih. Resnična zgodba, izpisana z obenem ležerno in urgentno dnevniško pisavo; samosvoj vrhunec ustvarjanja samosvojega dunajsko-kanadskega ustvarjalca.
»Filmska zgodba se nahaja v neposredni bližini 'resničnih' življenj nastopajočih, dunajske boemske scene sedemdesetih. En poleten prizor sledi drugemu v maniri dokumentarnega filma, katerega konstrukcijo predstavlja predvsem dejstvo, da gledamo film v filmu. /.../ To je film o niču in obenem o vsem: gre za podobo časa, za odraz nenehno spreminjajočih se razpoloženj, za portret mesta in njegovih skritih kotičkov.« Dominik Kamalzadeh
19.10. sreda
19.00
Retrospektiva: John Cook
Klinč (Schwitzkasten)
John Cook, Avstrija, 1978, 35mm, 97', svp
Če so Johna Coka po premieri Počasnega poletja – zavoljo avtorjeve jedko humorne, etnografsko ukrojene in še vedno intimno navdahnjene vivisekcije dunajske družbe – razglasili za avstrijsko verzijo Jeana Eustacha, Cook v svojem drugem celovečernem filmu Klinč pokaže, da premore tudi rohmerjevske kvalitete. Natančneje: s svojo preciznostjo in pogledom, ki je obenem distanciran in odločno zavezan upodobljenim likom, predstavlja Klinč film, kakršnega bi posnel Rohmer, ko bi kamero obrnil stran od malomeščanstva na družbeni rob, k nezaposlenim in marginaliziranim. Junak, tipičen predstavnik nevidnega proletariata, se vztrajno spotika od polena do polena, ki mu jih nastavlja cvetoči kapitalizem sedemdesetih, vendar si upanja ne pusti vzeti.
21.00
Retrospektiva: John Cook
Artičoka (Artischocke)
John Cook, Avstrija, 1982, 35mm, 1.66, barvni, 113', svp
Cookov poslednji (in edini »profesionalno« posnet) celovečerni igrani film je še bolj »rohmerjevski« in manj »eustachevski« od predhodnika. Pripoveduje zgodbo o Petru, dvajsetletnemu dunajskemu fotografu, ki skupaj s prijateljico odpotuje na počitnice v Francijo. Sledi serija ljubezenskih peripetij, ki jih poganja in osmišlja trk med avstrijsko in francosko mentaliteto.
20.10. četrtek
19.00
D-day: Dan za dokumentarec/Retrospektiva: Marguerite Duras
Aurélia Steiner – Melbourne
Marguerite Duras, Francija, 1979, 35mm, barvni, 35', svp
Aurélia Steiner – Vancouver
Marguerite Duras, Francija, 1979, 35mm, barvni, 35', svp
Med počasnim sončnim zahodom kamera, fiksirana na barko, počasi snema mimobežno pokrajino, obalo Sene, ki tone v temo. Glas Marguerite Duras iz ozadja bere pismo osemnajstletne Aurélie Steiner.
20.30
D-day: Dan za dokumentarec/Retrospektiva: John Cook
Enostavno ne zmorem več (Ich schaff's einfach nimmer)
John Cook, Avstrija, 1972/73, 16mm, čb, 50', svp
Filmski prvenec Johna Cooka, Kanadčana na Dunaju, je srednjemetražni dokumentarec, porojen iz živega zanimanja priseljenca za njegovo novo socialno okolje. Cook kamero obrne nase, na svojo dunajsko čistilko in njenega mlajšega fanta, ki sanja o uspešni boksarski karieri. Dobesedno pred domačim pragom posnet film navdušuje z navidezno ležernostjo, s katero se trdi vsakdan protagonistov pretaka v podobe in zaokrožuje v spoznanju, da so najpomembnejše filmske zgodbe vedno zakoreninjene v konkretnem tukaj-in-zdaj, centimeter od objektiva vsake kamere.
21.10. petek
19.00
Retrospektiva: John Cook
Počasno poletje (Langsamer Sommer)
Glej torek 18.10. ob 21.00.
21.00
Retrospektiva: John Cook
Klinč (Schwitzkasten)
Glej sreda 19.10. ob 19.00.
22.10. sobota
17.00
Dan Kinopoličanke Maše Peče
Kiborg (Vendetta dal futuro)
Sergio Martino, Italija, 1985, 35mm, 1.85, barvni, 94', sp
Martinov pogosto prezrti futuristični akcioner se odvija v bližnji prihodnosti leta 1997, v dobi kiborgov. Paco Querack (Daniel Greene) je eden teh bioničnih plačancev v službi industrialca Francisa Turnerja (John Saxon), programiran za atentat na okoljskega aktivista in preroka bližajoče se apokalipse, Arthurja Mosleyja (Franco Fantasia). A v kiborgu se prebudi človeška vest in ko pusti Mosleyju živeti, se znajde na begu pred svojimi stvarniki. Med snemanjem filma je v helikopterski nesreči tragično preminil italijanski igralec Claudio Cassinelli, naj počiva v miru.
„To je bila brez dvoma ena najbolj bolečih in travmatičnih izkušenj, ki mi je pustila globoko rano. Po tragičnem dogodku smo prekinili snemanje. Pokrajina je bila tako čudovita, a smo jo vsi zasovražili. Na žalost pa smo morali že po enem tednu zopet na delo. Ponudili so mi možnost Claudiove prizore posneti na novo, z drugim igralcem, a da bi ga izbrisal, se mi je zdelo kot grozljiva izdaja. Zato sem našel način, kako ga obdržati v filmu. Bil je izjemna oseba in s tem filmom ga ohranjamo v spominu kot srečnega, poštenega in sposobnega človeka.« Sergio Martino
19.00
Dan Kinopoličanke Maše Peče
Nadnaravni pojavi (Phenomena)
Dario Argento, Italija, 1984, 35mm, 1.66, barvni, 110', sp
V idilični Švicarski Transilvaniji skrivnostni morilec pobija mlada dekleta. Nekega dne na tamkajšnjo prestižno dekliško šolo pripotuje mlada Američanka Jennifer (Jennifer Connely), ki komunicira z žuželkami in hodi v spanju. Na enem svojih nočnih pohodov vzpostavi telepatski stik z morilcem in s pomočjo svojih živalskih prijateljev se mu kmalu poda na sled. Na pot, posuto s trupli in ostrimi rezili ter prepojeno s primordialno brozgo kosti in drobovja.
»Film je navdihnila resnična pripoved o insektih, ki pomagajo reševati zločine, in ker me žuželke od nekdaj fascinirajo, sem začel okoli te ideje spletati zgodbo. Številne vrste insektov izginjajo, izumirajo in to je nekaj groznega. Večina ljudi hoče mrčes samo pokončati. Ampak veste, tudi žuželke imajo dušo, celo telepatske so ... neverjetno. Vsi bi radi reševali kite in delfine, nihče pa noče rešiti žuželk.« Dario Argento
21.00
Dan Kinopoličanke Maše Peče
Demoni (Dèmoni)
Lamberto Bava, Italija, 1985, 35mm, 1.66, barvni, 105', sp
V berlinski kinodvorani se nič hudega sluteče občinstvo pripravlja na ogled skrivne projekcije. A iz grozljivke na platnu se groza in gnus pocedita v dvorano in gledalci se začnejo kot po verižni reakciji spreminjati v krvoločne, kužne demone. V zapečateni grobnici kina Metropol preživelih in zdravih bliskovito zmanjkuje. Sodelovanje režiserja Lamberta Bave, sina italijanske horror legende in botra gialla Maria Bave, ter koscenarista in koproducenta filma, žanrskega velikana Daria Argenta je obrodilo baročni triumf posebnih učinkov, v katerem se cedijo vedra krvi in zelenega sluza.
»Če lahko en sam film povzame celoten eurohorror 80-ih let, so to Demoni.« Kim Newman
23.10. nedelja
Kinoteka je zaprta.
24.10. ponedeljek
19.00
Večer SFA: stopetnajstletnica prve filmske projekcije na Slovenskem
Plamen v dvonožcu
Mako Sajko, Slovenija, 1968, 35mm, čb, 12'
Cukrarna
Jože Pogačnik, Slovenija, 1972, 35mm, čb, 14'
V temi
Žarko Lužnik, Slovenija, 1979, 16mm, barvni, 18'
V tranzitu
Dražen Štader, Slovenija, 2000, 16mm, barvni, 16'
MyWay
Miha Mlaker, Slovenija, 2001, 16mm, barvni, 20'
Ko bom jaz umrl, bo en majhen pogreb
Florijan Skubic, Slovenija, 2003, 16mm, 19'
21.00
Večer SFA: stopetnajstletnica prve filmske projekcije na Slovenskem
Konjiček
Borut Blažič, Slovenija, 1986, 16mm, barvni, 18'
To ni Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica
Karpo Godina, Slovenija, 1982, 35mm, barvni, 84'
Kmalu po vojni pošlje radijska hiša na teren skupino mladih glasbenikov, ki naj bi ljudem v času prve socialistične petletke dvigovali moralo po kmetijskih zadrugah, delovnih brigadah in številnih gradbiščih. Pri tem naj bi se tudi mladi glasbeniki prevzgojili v zavedne mladince. Tragikomična pripoved o nasilnih agitpropovskih metodah.
Zakaj Rdeči boogie tokrat Ni Rdeči boogie, bo pred projekcijo v živo natančno pojasnil Karpo Godina, gre pa predvsem za to, da je zob časa fizično (praske, ton, perforacija) in kemično (bledenje barv) tako močno načel obstoječe kopije filma, da je v njih le stežka prepoznati izvirno avtorsko delo. Kličemo skratka po novih kopijah vrhuncev slovenske kinematografije.
25.10. torek
19.00
In memoriam: Peter Falk (1927-2011)
Kalifornijske lutke (...All the Marbles)
Robert Aldrich, ZDA, 1981, 35mm, barvni, 113', sp
Harry Sears (Peter Falk) je menedžer para drugoligaških ženskih rokobork na večni turneji po Ameriki. V obupanem poskusu, da bi navdušili množice, se spustijo tudi v rokoborbo v blatu. Poslednji film Roberta Aldricha je bil ob premieri pričakan na nož, češ da je nekdaj veliki avtor (Vera Cruz, Poljub smrti, Napad, Ducat umazancev) z izbiro pogrošne tematike povsem zabredel; tridesetletna distanca v filmu razločno prepoznava postmoderno ironijo v pristopu k plaži in matrico za ugledno Turnejo Mathieuja Amalrica, obenem pa je že zgolj sijajna, uživaška vloga Petra Falka povsem dovolj za več kot spodobne cinefilske užitke.
21.15
In memoriam: Peter Falk (1927-2011)
Nebo nad Berlinom (Der Himmel über Berlin)
Wim Wenders, Nemčija, 1987, 35mm, 1.37, čb/barvni, 128', sp
Zazidani v svojo samoto in zatopljeni v svoje opravke Berlinčani ne vidijo angelov okrog sebe, ki jih budno opazujejo in o smrtnikih razpravljajo. Damiel (Bruno Ganz), eden izmed angelov, si želi doživeti usodo človeka in občutiti vse tisto, kar je do sedaj le opazoval. Zaljubi se v cirkuško artistko. Že počlovečeni angel (Peter Falk) mu pomaga pri odločitvi, da postane običajen smrtnik. Damiel večno življenje in popolno razumevanje zamenja za prelepo in srhljivo izkušnjo človeka, ki je na poti v ljubezen.
26.10. sreda
18.00
Nov nakup Slovenske kinoteke
Sreča (Le bonheur)
Glej petek 7.10. ob 21.00.
20.00
Kino katedra: financializacija, uvodno predavanje
Wall Street
Oliver Stone, ZDA, 1987, 35mm, 1.85, barvni, 126', sp
Bud Fox (Charlie Sheen) je nadobudni mladi borzni posrednik, ki ga v času ekonomskega razcveta osemdesetih in razmaha trgovanja s fiktivnim kapitalom zanima samo eno: kariera. S svojimi nekonvencionalnimi prijemi se prikupi enemu glavnih akterjev na borzi, zvijačnemu in mogočnemu Gordonu Gekku (Michael Douglas), ki mladeniča vzame pod svoje okrilje in v imenu pohlepa iz njega izbije še zadnje klice človečnosti. Vsaj tako se zdi ...
Hit in klasika osemdesetih, nazoren in samovšečen portret ene izmed točk spočetja današnje ekonomske negotovosti.
Projekciji sledita predavanje in pogovor o filmu.
27.10. četrtek
18.00
Nov nakup Slovenske kinoteke
Johnny Guitar
Glej sreda 5.10. ob 21.00.
20.30
Cross Border Experience
Beli beli svet
Oleg Novković, Srbija/Nemčija/Švedska, 2010, 35mm, barvni, 120', svp
Bor, srbsko provincijsko mesto, kjer je eden največjih rudnikov bakra v Evropi, je zaznamovano z brazgotinami tranzicije. King (Uliks Fehmiu), bivši boksar in gastarbajter je barman, ki se zaplete z lepo Roso (Hana Selimović). Po vrnitvi Rosine mame (Jasna Đurićić) iz zapora, kjer je sedela zaradi umora bivšega moža in domnevnega Rosinega očeta, se kljub Ružičinim naporom, da bi se zaživelo znova, tragedija nadaljuje.
28.10. petek
18.00
Večer Društva slovenskih režiserjev – film po izboru Jožeta Pogačnika
Do zadnjega diha (À bout de souffle)
Jean-Luc Godard, Francija, 1960, 35mm, 1.37, čb, 90', sp
Belmondo ukrade avto, ubije policaja in potem po Parizu, ko se ne skriva pri Jean Seberg, lovi svoje dolžnike. Vmes je s Sebergovo, ameriško študentko v Parizu, ki leta za slavnimi ljudmi in novinarsko kariero. Ljubita se, ampak vse naokoli se začenjajo šestdeseta, preveč divja za prave počasne ljubezni. Treba je naprej, do zadnjega diha. Film predstavlja sam manifest francoskega novega vala.
20.00
Večer Društva slovenskih režiserjev
Grajski biki
Jože Pogačnik, Slovenija, 1967, 35mm, 1.66, čb, 87'
Peter Smrekar je ušel iz mladinskega vzgojnega doma v zanemarjeni graščini, da bi obiskal staro mamo, toda policija ga pripelje nazaj in upravnik doma ga takoj ukaže zapreti v temnico. Ko se čez nekaj dni vrne v skupinsko spalnico, ga hočejo nekateri gojenci pretepsti, ker so bili zaradi njegovega pobega kaznovani tudi oni. V bran ga vzame Danny, ki ga nagovarja, naj drugič rajši pobegne z njim.
„Črni“ film o mladinskem prestopništvu.
"Mračna moč Grajskih bikov je torej v tem, da prikazujejo mladinski vzgojni dom kot zaporniški sistem, ki proizvaja delikvente. In glede na to, da Jože Pogačnik po tem filmu dolgo ni dobil priložnosti za snemanje novega, moramo sklepati, da je režiser, ki naredi takšen film v političnem sistemu samoupravnega socializma, najbrž disident." Zdenko Vrdlovec
Filmu sledi pogovor z avtorjem, ki ga bo vodil Nejc Gazvoda.
29.10. sobota
18.00
Animateka
Pink Floyd – zid (Pink Floyd – The Wall)
Alan Parker, VB, 1982, 35mm, 2.35, barvni, 95', shp
Kultna glasbena igrano-animirana epopeja osemdesetih, navdahnjena z dvojnim albumom skupine Pink Floyd The Wall iz leta 1979 in posneta po scenariju Rogerja Watersa.
20.00
Silvanovih 10
Apokalipsa danes (Apocalypse Now)
Francis Ford Coppola, ZDA, 1979/2001, 35mm, 2.35, barvni, 202' (Redux verzija), sp
»Prvega marca 1976 je Francis Ford Coppola odšel v filipinsko džunglo, da bi posnel ultimativni film o vietnamski vojni, vojni film, ki bo končal vse vojne filme – ven je tri leta kasneje prišla Apokalipsa danes, film, ki je bil žanr zase. Film, ki naj bi končal vse filme, je postal film, ki je skoraj končal njegovo življenje. Film o vojni norosti je postal film o norosti snemanja vojnih filmov /.../ Film, v katerem se od vojne vsem zmeša, je postal film režiserja, ki se mu je med snemanjem skoraj zmešalo. Film o vietnamski vojni je postal resnica o vietnamski vojni, the big picture, realnost vietnamske vojne – ljudje so si poslej pod izrazom 'vietnamska vojna' predstavljali to, kar so videli v Apokalipski danes. In imeli so kaj videti.« Marcel Štefančič, jr.
30.10. nedelja
Kinoteka je zaprta.
31.10. ponedeljek
Kinoteka je zaprta: Dan reformacije.
legenda
sp slovenski podnapisi
svp slovenski video podnapisi
ap angleški podnapisi
shp srbohrvaški dialogi
bp brez podnapisov
bd brez dialogov
opomba
Kinoteka si pridržuje pravico do sprememb programa.
tekst in foto: Slovenska kinoteka
