Zanimive serije na TV kanalu Viasat History v juniju: Prepovedana zgodovina, 1. svetovna vojna v številkah, Bojevniki: umetnost vojne, Moda skozi zgodovino, Pariške skrivnosti, Lov na Klausa Barbieja in serija Resnični doktor Živago.

Prepovedana zgodovina, premierno od nedelje, 3.  junija, ob 21:50
Katera zgodovinska dejstva v zgodbi o najslavnejši verski osebnosti so dokazljiva? Jamie odpotuje v Jeruzalem, da bi preiskal in odkril resnično zgodbo o Jezusu Kristusu. Poglobil se bo v zgodovino zloglasne vzhodnonemške obveščevalne službe Stasi, razkril več podrobnosti o umetninah, ki so jih ukradli nacisti med drugo svetovno vojno, ter raziskal, zakaj še danes pogrešamo tolikšno število teh umetnin. Jamie bo postregel tudi z odgovori na druga pereča vprašanja: Od kod izvira ideja za Jamesa Bonda? Kaj je bilo zapisano na Mrtvomorskih zvitkih? Ali bi nas morala skrbeti misel na srečanje najvplivnejših ljudi sveta, kot so prostozidarji in skupina Bilderberg, za zaprtimi vrati?

1. svetovna vojna v številkah, premierno od ponedeljka, 18. junija, ob 21:50
Prva svetovna vojna je bila vojna brez primere. 70 milijonov vojakov je bilo mobiliziranih za boj po vsem svetu, od jarkov zahodne fronte do Bližnjega vzhoda in Afrike. Za primerjavo: populacija Velike Britanije je leta 1914 znašala 50 milijonov. Izstreljenih je bilo več nabojev, odvrženih več bomb, ubitih več vojakov in izposojenega in potrošenega več denarja kot v kateri koli vojni pred tem. Šlo je za vojno številk; vojakov, streliva in hrane. Številčnost je bila poglavitna razlika med zmago in porazom, prvič v zgodovini človeštva pa je bilo vse do potankosti zabeleženo: 762 tisoč Britancev je bilo vpoklicanih v prvih štirih tednih vojne; 980 tisoč 'bojnih' konjev je bilo prepeljanih v Evropo iz Amerike; pričakovana življenjska doba bojnega pilota je znašala pičlih 15 ur letenja; cena nabojev za en dan bojevanja je leta 1918 znašala 3,8 milijonov funtov – 237,5 milijonov funtov v današnji vrednosti. V tej dokumentarni seriji si bomo ogledali te in ostale številke ter predstavili novo zgodovino prve svetovne vojne. Vojne vseh vojn, ki jo lahko resnično razumemo šele, ko nanjo pogledamo skozi prizmo statistike.  

Bojevniki: umetnost vojne, premierno od ponedeljka, 4.  junija, ob 23:00
Orožje in bojna oprema sta odigrala vidno vlogo na področju popularne kulture, od filmov do video iger, stripov in tv oddaj. V vsaki epizodi oddaje Bojevniki: umetnost vojne bo ekipa rokodelcev s pomočjo starodavnih in sodobnih tehnik spretno izdelala slovita orožja iz preteklosti. Vsako mojstrovino bodo nato  preizkusili strokovnjaki in ocenili njeno robustnost in uporabnost v resničnem življenju. Naj reže, strelja, zabada, blokira ali razorožuje, gledalci bodo lahko videli, kakšno silo premore vsaka posamezna mojstrovina. Dokumentarno serijo vodi zvezdnik hollywoodskih akcijskih filmov Danny Trejo.

Moda skozi zgodovino, premierno od nedelje, 3.  junija, ob 15:25
Serija Moda skozi zgodovino združuje svetove zgodovine, umetnosti in mode. Vodi jo modna zgodovinarka Amber Butchart, ki nam bo predstavila celo vrsto talentiranih slavnih suknarjev. Ta serija o novejši zgodovini pa ne ponuja le osupljivega vpogleda v garderobe najbolj uglednih zgodovinskih osebnosti, temveč tudi v širše družbe in kulture, v katerih so živeli.

Pariške skrivnosti, premierno od nedelje, 3.  junija, ob 13:15
Na stotine strokovnjakov si je vse svoje življenje prizadevalo dešifrirati zgodovino Pariza, toda veliko zgodb in govoric ostaja nedokazanih. Pariz tako že stoletja varuje svoje skrivnosti, ki vzbujajo navdušenje in dramijo domišljijo. Dejstva, podobnosti in zanesljivi pričevalci dokazujejo resničnost teh dogodkov. V šestih epizodah bodo znanstveniki in raziskovalci zgodovine razkrili najtemačnejše skrivnosti mesta luči. Oglejte si Pariz, kakršnega niste videli še nikoli.

Lov na Klausa Barbieja, v soboto, 2.  junija, ob 21:00
Ta film s pomočjo zgodovinskih arhivov razkriva nova spoznanja o skrivnem življenju Klausa Barbieja, vodje lyonskega gestapa v letih 1943-44, pri čemer posebno pozornost posveča škandalozni zaščiti, ki sta mu jo nudili nemška in ameriška tajna služba. Klaus Barbie je poslal več kot 7.500 Judov v plinske celice. Odgovoren je tudi za mučenje oziroma deportacijo 14.000 francoskih upornikov, vključno z njihovim vodjem Jeanom Moulinom. Njegov odlično organiziran prebeg v Latinsko Ameriko so v veliki meri omogočila cinična zavezništva, sklenjena v obdobju hladne vojne. Barbie je deloval kot ameriški obveščevalni agent, pri čemer je – skupaj z nekdanjimi nacisti – sodeloval pri tihotapljenju orožja in mučenju v imenu latinskoameriških diktatorjev. Barbie je bil vpleten v lov na Cheja Guevaro, sodeloval je z nemško tajno službo ter organiziral številne državne udare, ki so jih financirali mamilarski baroni. Čeprav sta ga Beate in Serge Klarsfeld naposled identificirala v Boliviji leta 1971, so ga šele deset let kasneje izročili Franciji. Ob koncu sojenja leta 1987 mu je bila dodeljena doživljenjska zaporna kazen na podlagi 17 vojnih zločinov proti človeštvu. Umrl je v zaporu, kmalu po priprtju.

Resnični doktor Živago, v soboto, 9.  junija, ob 21:00
Doktor Živago je ena najslavnejših ljubezenskih zgodb 20. stoletja. Pripoved o strasti in strahu, postavljena v obdobje revolucije in nasilja, vsebuje polno preobratov, spletk in poguma. V tem dokumentarcu se Stephen Smith odpravi po sledeh revolucionarnih začetkov te velike uspešnice, pri čemer raziskuje, kako je avtor romana Boris Pasternak ostajal zvest svoji ljubljeni Rusiji, iskreno opisoval sovjetski režim, ki ga je preziral, in kako je zgodba postala tajno orožje CIE na višku hladne vojne. Pod Stalinom je bilo umorjenih ogromno ljudi in Boris Pasternak se je zavedal, da ga njegova knjiga lahko pripelje v smrt. To je zgodba o pisanju morda najpogumnejše knjige, ki je kdaj koli izšla, iz časa, preden je film po njeni predlogi osvojil oskarje in njen avtor Nobelovo nagrado. To je zamolčana zgodba o resničnem dr. Živagu - Borisu Pasternaku.

Več informacij