V petek, 23. 8. 2019 smo v Slovenski kinoteki razglasili nagrajence 5. festivala kratkega filma FeKK in s tem že skoraj zaključili festivalski teden. Peto edicijo FeKK-a, ki v Ljubljano prinaša najkakovostnejše programe kratkometražnih filmov domačih in tujih produkcij, so letos zaznamovali retrospektiva kratkih filmov Dušana Makavejeva, predstavitev kratkometražcev prodorne srbske režiserke Jelene Gavrilović, gostovanje slovitega portugalskega festivala IndieLisboa, zmagovalni evropski kratki filmi preteklega leta, VR-kino in še marsikaj. Osrednji del pa sta kot vedno predstavljala tekmovalna programa FeKK SLO in FeKK YU, v katerih so se filmi iz Slovenije in držav bivše Jugoslavije potegovali za festivalske nagrade.
Glavna nagrada gre prvič v zgodovini FeKK-a v Kosovo - zmagovalni film je Vmes (In Between) Samira Karahode, impresivni večslojni film, ki ga odlikuje minimalistična kompozicija portretiranja hiš in ljudi, ki v njih ne živijo. Postopoma se dotakne tudi družbene situacije Kosova kot zapuščene domovine in dežele, v kateri bi ljudje želeli živeti, a ne morejo. Problem, ki ni le problem portretirane dežele, ampak je morda tudi univerzalni problem celotne regije.
V programu FeKK SLO si je posebno omembo prislužila Mašina Spomina (Memory Machine) režiserke Kristine Kokalj. Film zapeljuje naš spomin z bogatimi plastenjem zvoka in podob, ki si jih običajno težko zapomnimo. Ob pripoznanju eksperimentalnega poguma avtorice je želela žirija nagraditi tudi ustvarjalnost formalnih rešitev, ki hkrati nagovarjajo gledalčeva čustva in njegovo mišljenje.
Za zmagovalni film programa FeKK SLO pa so žirantje Ciril Oberstar, Jelena Gavrilović in Carlos Ramos izbrali film Tine Ščavničar z naslovom Dere sen jas mali bija (In My Younger Days), v katerem sta občutljivo združena samoportret avtorice in portret mesta. Performativni vidik filma in domišljena kompozicija kadrov ustvarjata edinstven vizualni jezik, medtem ko nas petje prleške tradicionalne pesmi počasi vpeljuje v melanholijo mesta in oseb v njem.
V mednarodnem tekmovalnem programu FeKK YU je prav tako slavil kosovski film, in namreč Ograja (Fence) Lendite Zeqiraj, ki gledalcem omogoča potopitev v vsakdan družinskega življenja žensk dveh generacij. V tem intimnem portretu ženskega dela družine se fluidnost kamere ustvarjalno zoperstavlja razpršeni pozornosti protagionistk. S prikazom medgeneracijskih konfliktov, razmerij med spoloma in rasami, ki jih nevsiljivo vtke v vsakdanje pogovore družinskih članov, pa se film dotakne tudi širše družbenega konteksta.
Posebno omembo v tekmovalnem programu držav s področja bivše Jugoslavije je žirija namenila hrvaškemu filmu Kraj od koder vam pišem pisma (The Place From Where I Write You Letters) Nikoline Bogdanović. Intimni portret babičine sestre prikazuje željo po komunikaciji in bližini, ki premaguje oddaljenost v prostoru in času. Avtorica nam na formalno izviren način posreduje podobo nekega časa in kraja, ki ju ni več ter nam skozi navezanost protagonistke na svoje gospodinjsko okolje subtilno prikazuje porazdelitev vlog med spoloma ter vrednote izginjajočega srednjega razreda.
Svojega zmagovalca v obeh programih je izbrala tudi kritiška žirija; Marko Stojiljković, Jasmina Šepetavc in Ana Šturm. Nagrado kritiške žirije je iz programa FeKK YU prejel hrvaški film Mačka je vedno ženska (A Cat Is Always Female) režiserk Martine Meštrović in Tanje Vujasinović. Gre za kompleksen in premišljen film, ki s stapljanjem različnih umetnosti in tehnik precizno vizualizira delo, življenje in filozofijo navdihujoče protagonistke. Podobe, skulpture in mačke nas kot metaforične vodnice popeljejo skozi zgodovino družbene neenakosti in izkušenj žensk.
Najboljši slovenski tekmovalni film po mnenju kritiške žirije pa je Mašina spomina (Memory Machine). Kristina Kokalj se je odločila za pogumen pristop k delu z medijem filma. S pomočjo različnih tehnik odkriva umetniške potenciale kratke forme, pulzirajoče podobe in zvoki pa vznemirjajo gledalčeve sinapse in ustvarijo celostno telesno izkušnjo, ki nas posrka v mašino spomina.
