''Za vas imam dve novici – ena je dobra, druga je slaba'', je dejal šef zaposlenim v britanski seriji 'The office'. ''Slaba je, da ste vsi odpuščeni, dobra pa, da bom jaz edini obdržal službo.'' Nekdo za hrbtom mu vskoči v govor: ''Ne, to nista slaba in dobra novica temveč slaba in nepomembna''. Kaj je tu kljub žalostni situaciji smešnega? Zakaj je bila, za razliko od 'Orrible' ali 'Babes in the wood', nanizanka zelo uspešna? Ker producenti in lastniki televizijskih postaj niso našli odgovorov
na takšna vprašanja so angažirali neurobiologinjo Helen Pilcher, ki je dva meseca preučevala britanske nanizanke zadnjih dvajset let. Rezultat je formula : CV = ((R × D + V) × F) + S : A. V prevodu: komično vrednost (comical value) dobimo tako, da prepoznavnost glavnega lika (recognisability) pomnožimo z veličastnostjo oz. imenitnostjo (delusion of grandeur), prištejemo duhovitost scenarija (verbal vit) in vse skupaj pomnožimo s številom scen, v katerih nekdo
propade, se zmoti ali poškoduje (fall). Rezultatu prištejemo društveno razliko med liki (S), ki jo predhodno delimo z uspešnostjo realizacije dramaturškega koncepta (A). Preprosto!?
