2. 12. 2024 - Danes se začenja že 21. izdaja mednarodnega festivala Animateka. Ob 17. uri se bo najprej odvila otvoritev družinskega programa v Kinodvoru. Predstavljen bo filmski program, v katerem bodo uživali otroci od 8. leta dalje, pa tudi vsi tisti, ki še radi pogledajo na svet z otroškimi očmi. Odprtju sledi pogostitev v kavarni.
21. Animateka – praznovanje animirane kreativnosti
Plakat, ki ga je za letošnjo edicijo ustvarila dolgoletna obiskovalka festivala, v Franciji živeča estonsko-hrvaška avtorica Chintis Lundgren, prikazuje tradicionalno festivalsko vzdušje v kavarni Kinodvora. Ob neštetih jutranjih kavicah, večernih pivih in Hot Toddy koktajlih se ves festivalski teden družimo, poslušamo, dogovarjamo in snujemo, predvsem pa širimo in vpijamo dobre vibracije, ki jih oddajajo prav vsi člani in članice mednarodne družine avtorskega animiranega filma.
Kot vsako leto, že enaindvajset let zapored, Animateka za filmska platna Kinoteke in Kinodvora priskrbi ekskluzivni meni z jagodnim izborom svetovne avtorsko animirane krajine. Programska formula se je po dvajsetih letih utrdila in z nestrpnostjo čakamo dan, ko nam bo Kinodvor z načrtovanim minipleksom s petimi dodatnimi kinodvoranami omogočil nujno programsko levítev in poživitev. Do takrat pa se boste morali hraniti s standardno odličnim Animateka-menijem. Glavni tekmovalni program je od začetka festivala namenjen kratkim animiranim filmom iz srednje, južne in vzhodne Evrope, tekmovalni program Mladi talenti Evrope študentskim animiranim filmom evropskih šol in akademij, v Slonovem tekmovalnem programu pa prikazujemo animirane filme vsega sveta, namenjene otrokom.
Letošnji program še posebej izstopa po kakovosti, kar lahko potrdijo kolegi in kolegice, s katerimi smo šli čez zahteven proces izbiranja med 800 prijavljenimi filmi. Tudi tista dela, ki jih bomo prikazali v obeh panoramah, pričajo o originalnosti in visoki umetniški ravni ustvarjanja animiranih zgodb. V Svetovnem jagodnem izboru tradicionalno predstavimo najbolj drzne in nagrajevane mednarodne animirane dragulje. Vsako leto nas presenetijo inovativni animirani dokumentarni filmi, ki obravnavajo mnogotere pomembne družbene in zgodovinske teme. Dva programa kratkih za odrasle z naslovoma Vesoljni potop in Novi svet sta nastala v sodelovanju s partnerskim festivalom Fest Anča iz slovaške Žiline. Prvič v zgodovini predstavljamo program Ekipa je spregovorila, eklektično zmes izbranega okusa animatečne festivalske ekipe. Tega pa res ne smete zamuditi!
V programu Žiri bonboni bomo prikazali filme letošnjih žirantov in žirantk. Butični distributer Wouter Jansen iz distribucijske hiše Square Eyes bo žiriral z letošnjo avtorico vizualne podobe Chintis Lundgren, z baskijsko animatorko in doktorico umetnosti Izibene Oñederra, z nemškim vzhajajočim zvezdnikom hibridne animacije in inovativne rabe zvoka Jonatanom Schwenkom ter z v Londonu delujočo neodvisno finsko animatorko in umetnico Jenny Jokela.
Vsako leto predstavimo tudi izbor celovečernih avtorskih animiranih filmov, ki je letos še posebej izvrsten. Poskrbeli bomo za slovenske premiere sedmih celovečercev, med katerimi osebno izpostavljam Sultanine sanje (El sueño de la sultana, 2023) velemojstrice Isabel Herguera. Delno avtobiografska zgodba je priredba utopične pripovedi bengalske feministične pisateljice in mislice Begum Rokeye, ki je leta 1905 opisala fantazijsko kraljestvo Ladyland, deželo, v kateri so ženske neodvisne, živijo v miru, se izobražujejo in vodijo vse državne zadeve. Veseli nas mednarodni uspeh, ki ga je dosegel latvijski enfant prodige Gints Zilbalodis, ko je s filmom Valovanje (Flow, 2024) končno živalim preprosto pustil, da so, kar so: živali. Umbrijski umetnik animacije Simone Massi je uspel s prvencem Nikjer (Invelle, 2023) naslikati mozaik iz okruškov osebnih zgodb, ki niso del uradne zgodovine. Zgodb o nasilju, pomanjkanju, pa tudi uporu. V madžarskem animiranem dokumentarcu Indigo modra (Kék Pelikan, 2023) režiser László Csaki prikaže epopejo treh prijateljev v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja, v obdobju, ko so ljudje na Madžarskem po odprtju meja lahko končno potovali na tuje, tudi s ponarejenimi vozovnicami za vlak. Veselimo se tudi slovenske predpremiere sijajne coming of age drame v tehniki lutkovne stop animacije Na polno! (Living Large!, 2024) režiserke Kristine Dufkove. In kot češnja na torto nam ostane še nova tragikomična mojstrovina oskarjevca Adama Elliota Spomini nekega polža (Memoir of a Snail, 2024) o melanholični zbiralki kipcev polžev.
Kot posladek k odlični beri celovečercev dodajamo kino-ušesno projekcijo najstarejšega ohranjenega filma mojstrice animacije v tehniki izrezljanke: gre za Dogodivščine princa Ahmeda (1926) Lotte Reiniger, ki jih bo na klavirju in klaviaturah spremljala Polona Janežič. Ta nema klasika je del letošnje kinotečne retrospektive Nikoli kot prvič!, posvečene filmskim prvencem največjih imen avtorskega animiranega filma. Od programa pionirjev, ki ga bo v živo spremljal kinotečni pianist Andrej Goričar, do imen, ki so krojila ali še vedno krojijo vrh svetovne animacije in med katerimi je večina bivših žirantov in žirantk Animateke. Najsodobnejši program nam je priporočila ekipa partnerskega festivala Primanima.
Ponosni smo tudi na Družinski program Slon z maratonom animiranih filmov in serijo delavnic. Še posebej opozarjam na premiero celovečernega omnibusa Zimske prigode iz živalskega sveta (Le Grand Noël des animaux, 2024), ki takoj po festivalu pride na velika platna, delavnico razvoja in vizualizacije lastne zgodbe za mlade odrasle z Leom Černicem ter delavnico za otroke Plastelinoland, na kateri bodo animirali raznobarvni plastelin. Bogat filmski program dopolnjujejo mednarodni tekmovalni program VR filmov v MSUM, razstave treh cenjenih animatork, (kino)koncerti in topla, dolga druženja v kavarnah Kinodvora in Kinoteke
Letošnja platforma AnimatekaPRO v Stari mestni elektrarni spet prinaša tradicionalne jutranje poglobljene pogovore z avtorji filmov v tekmovalnem programu, spoznavanje metod dela letošnjih žirantov, predavanja o nastajanju celovečernih animiranih filmov in oblikovanju zvoka v animaciji, odkriva pa tudi regionalne projekte v nastajanju in projekte nove generacije mladih avtorjev in avtoric iz delavnice Rise&Shine. Za konec še dobrodošlica vsem cenjenim akreditiranim gostom in dragemu domačemu občinstvu. Vsem, zlasti pa festivalski ekipi, želim veliko filmskih užitkov in ljubezni v animatečnem festivalskem tednu.
Igor Prassel
Rezidenčna umetnica / Artist-in-residence
Nič lažjega od zanič ljubezni: Filmi Chintis Lundgren
Zgodovina animacije je zasmetena z antropomorfnimi liki, ki so pogosto osladni in imajo komaj kaj skupnega s svojimi človeškimi ali živalskimi vzporednicami. V delih Chintis Lundgren so ti liki malenkost drugačni. V osnovi so to ljudje, preoblečeni v živali – kot kakšni udeleženci kosmate orgije, v kateri se identitete začasno zakrijejo. Zdi se, da ti liki niso povsem realizirani; živalske maske so krinka na poti do samosprejemanja.
Lundgren, ki je samoukinja, je v svetu animacije hitro vzbudila pozornost z nizom kratkih in nenavadnih del, ki jih je ustvarila po naročilu Estonskega ornitološkega društva. Človek v njih takoj prepozna tisti značilni pridih estonskega absurda, a tudi edinstven vizualni slog, ki pogosto postavlja živalske like v absurdne, izrazito človeške situacije.
»Lahko jih je narisati, jaz pa sem malo lena,« prizna Lundgren. »Se je pa z njimi tudi lažje poistovetiti kot s človeškimi liki, da se človek lahko nasmeji na svoj račun. Vsak se lahko prepozna v lisici ali zajcu. V plešastem moškem z brki? Tak lik bi nagovoril samo druge plešaste, brkate moške.«
Avtoričine estetske odločitve odražajo njene osebne preference. »Ob pogledu na monokromatsko sliko s popolno kompozicijo me obide nenavadno zadovoljstvo. Preveč barv na eni sličici me moti. Trenutno me privlačijo različni odtenki rdeče in rožnate; tega ne znam pojasniti, enostavno mi je všeč.«
V jedru njenega dela so nekakšno iskanje spolne identitete in ljubezen, pa tudi kompleksnost vstopanja v partnerske zveze in njihovega ohranjanja. Življenje s Hermanom H. Rottom (2015) ponudi variacijo na film The Odd Couple z zgodbo o kaotičnem ljubezenskem razmerju med zanikrno podgano Hermanom in pedantno mačko. Film, ki nasmeji, a hkrati vzbuja nelagodje, prikaže nihanja in izzive življenja v zvezi. Dela Chintis Lundgren so edinstvena in sveža zaradi neposrednosti pri obravnavi seksualnosti. Praktično vsi njeni liki spolnost dojemajo zelo odprto in/ali so odkrito biseksualni. V njenem svetu to ni nič posebnega. Nobenega obsojanja ni. Ti ljudje to preprosto so.
V filmu Manivald (2017) 33-letni moški, ki živi s svojo mamo, doživi pretres, ko čedni vodovodar Toomas pride servisirat njun pralni stroj, a navsezadnje poservisira njiju (če veste, kaj mislim). Ta absurdna, a prisrčna zgodba govori o čustveno izstradani generaciji, obenem pa satirično prikaže včasih nezdravo dinamiko med starši in njihovimi odraslimi otroki. Toomas pod dolino divjih volkov (2019) se navdihuje v načrtni neokusni izumetničenosti Russa Meyerja – predvsem njegovega celovečerca Beyond the Valley of the Dolls iz leta 1970 –, ki ji doda ščepec Sergia Leoneja. Film združi slogovno pretiravanje z zakonsko melodramo, v kateri najdemo brezizrazno oblikovane like in žgečkljive dvoumnosti, ki nas namerno živcirajo, ter izstopajoč nastop Draška Ivezića v vlogi huronsko smešnega globokoglasega Toomasa. Rezultat tega je resnično komičen in moralno dvoumen film, ki gledalcu ostane v spominu.
Pred kratkim sem na avtobusu slišal, kako je neka ženska v telefon momljala, da »pričakujemo, da bo ljubezen vir naše največje sreče, dostikrat pa je v bistvu ena najbolj zanesljivih poti do bede«. Neznanka je nadaljevala, da nas popkultura in množični mediji zasipajo z idealiziranimi upodobitvami ljubezni, zato mnogi verjamejo, da bi morala biti ta nenaporna – vsakodnevno posuta s šopki rož, dobrim vinom in epohalnimi orgazmi. Ko resničnost prinese nekaj drugega, človek nagonsko hoče zbežati in poiskati nekaj boljšega ali popolnega. Ampak iluzorno je pričakovati, da se bosta dve unikatni bitji, ki se znajdeta skupaj z neštetimi odgovornostmi vred, z lahkoto uglasili. Ljubezen ni čarobni napoj, temveč umetnost, ki zahteva nenehno učenje, vajo in trud.
Chris Robinson
Lola in zvočni stroj, Augusto Zanovello
Ob 20.30 uri sledi otvoritev festivala in spremljajoča posebna projekcija filmskega programa, s katerim bomo predstavili spoštovane člana in članice mednarodne žirije, uvedli festivalsko retrospektivo ter izrazili podporo Palestinkam in Palestincem s projekcijo delavniškega animiranega filma, ki je nedavno nastal v begunskem taborišču v Gazi.
Več o odprtju družinskega programa: https://www.animateka.si/2024/odprtje-druzinskega-programa-slon/
Več o večerni otvoritvi festivala: https://www.animateka.si/2024/posebna-projekcija-ob-odprtju-festivala/
