NA KRATKO O ZGODBI

Ena najlepših mladinsko pustolovskih zgodb - Otok zakladov Roberta Louisa Stevensona - je v celovečernem risanem filmu Planet zakladov pridobila novo "dimenzijo". Ne gre toliko za preskok iz enega v povsem drug kraj dogajanja - saj tokrat junaki ne plovejo po morju, temveč skozi vesoljske širjave - kot za pridobitev vizualne izkušnje dojemanja. Mojstri Disneyjevega studia so poskrbeli za enkratno kombinacijo veščega ročnega načina risanja s fantastičnimi dimenzijami, ki jih nudi tako imenovana 3D (tridimenzionalna) tehnika virtualne scenografije. Ob tem pa ne smemo pozabiti na izvrstno "igro" in pripovedništvo, ki ima v tem studiu dolgo in bogato tradicijo.

V središču dogajanja je, tako kot v Stevensonovem romanu, petnajstletni Jim Hawkins, ki se v pridruži medgalaktični odpravi pri iskanju legendarnega planeta zakladov kot najnižji pomočnik in vajenec na krovu vesoljske galeje. Spoprijatelji se z ladijskim kuharjem, očarljivim kiborgom Johnom Silverjem, ki navkljub srhljivi in na videz neusmiljeni zunanjosti v sebi še skriva kanček topline in poštenosti. Posadka z ladjo vred se tokrat ne bori proti viharjem in sovražnim morskim vetrovom, temveč proti supernovam, črnim luknjam, elektromagnetnim nevihtam in podobnim vesoljskim nevšečnostim. Še večja nevarnost pa preti Jimu, astrofiziku Dopplerju, kapitanki Ameliji in ostalim, ko se izkaže, da je prijazni John Silver samo zakrinkani pirat, ki s svojimi pajdaši nestrpno čaka na priložnost za upor in polastitev zemljevida planeta zakladov. Ta namreč skriva neprecenljiva bogastva, ki jih je kot plen piratskih podvigov nagrabil strah vzbujajoči največji pirat vseh galaksij Nathaniel Flint. Kako bo pogumni Jim rešil prijatelje in sebe, pa vam bo razkril novi celovečerni risani film uspešnih producentov, pripovedovalcev in režiserjev Johna Muskerja in Rona Clementsa, ob pomoči risarjev, računalniških čarodejev in seveda igralcev studia Walt Disney - Buena Vista Pictures. Pripomnimo naj le, da je to delo tokrat izjemoma prirejeno tudi za predvajanje v kinodvoranah z orjaškimi platni IMAX®,, kar ga uvršča kot prvega v skupino animiranih filmov, ki se hkrati predstavljajo v standardnem formatu 35-mm filmskega traku in omenjenem velikem formatu.

Thomas Schumacher, predsednik Disneyjevega oddelka za filmsko animacijo, razkriva nekatere vire in vzgibe njihovih zgodba in pripovedi. "Včasih se ozremo v zgodovino k mitom in legendam, drugič spet naši filmi temeljijo na povsem izvirnim zgodbah. Neredko pa se zgodi, da povzamemo velika literarna dela, kar velja za Tarzana, Notredamskega zvonarja in še nekatere. Tokrat smo se zaljubili v Stevensonov roman Otok zakladov, vendar smo ga želeli malce predrugačiti. Še vedno gre za klasično pustolovsko zgodbo o mladeniču, ki želi najti skriti zaklad; nismo je oropali piratov, napetosti, starodavnega spopada med dobrim in zlom, ki je najbolj značilno zastopan v liku Johna Silverja. Ob tem pa sta John in Ron prišla na zamisel, da bi zgodbo prenesli v prihodnost, v čas, ko bo vesolje osvojeno do te mere, da bomo lahko potovali z enega konca na drugega v času, ki je merljiv in razumljiv zemeljskim dimenzijam. Ker sta oba avtorja "kriva" za prečudovite Disneyjeve uspešnice Mala morska deklica in Aladin, so jima odgovorni v studiu verjeli, da bo to izvrstna podlaga za napet in vizualno bogat celovečerni risani film, ki bo prav s svojo drugačnostjo glede na izvirnik pritegnil mlajše in starejše gledalce. Ponujal je možnosti za komedijo, satiro, napeto dramo in izvrstno akcijo, to pa so elementi, ki si jih Disneyjevi mojstri od nekdaj trudijo združiti v enkratno celoto.

PRED KAMERO

Ne smemo pa pozabiti na izvrstne igralce, ki so risanim likom posodili glasove in v največji meri pripomogli k njihovi prepričljivosti - ne glede na to, ali gre za "slabe" ali "dobre" osebnosti. Joseph Gordon-Levitt (televizijski gledalci ga zelo dobro poznajo iz nanizanke Tretji kamen od sonca) je postal Jim Hawkins, petnajstletni osamljeni fant, ki se trudi najti svoje mesto v "vesolju" in pomagati obubožani materi do mirnega in brezskrbnega življenja. John Musker dodaja: "Ko smo se trudili čimbolj plastično osmisliti Jimovo osebnost, smo ustvarili trši karakter, kot ga je razvil R. L. Stevenson. Naš Jim je bolj introvertiran, s tipičnimi težavami najstnika, ki je na nek način na pomembnem razpotju v svojem življenju. Je tiste vrste fant, ki nosi v sebi velike potenciale, vendar bi kaj lahko zašel tudi na stranpoti in na koncu v težave." Seveda se to ne zgodi in Jim postane junak, s katerim se lahko poistoveti marsikateri fant v njegovih letih.

Trikratni nominiranec za nagrado Tony, Brian Murray (Čarovnice, The Little Foxes, Rosencrantz and Guildenstern are Dead) "govori" in pooseblja kiborga Johna Silverja. Dolgi John Silver, ko ga je v svojem romanu imenoval pisatelj Stevenson, je z njegovo pomočjo postal prepričljivi falot, ki pod masko dobrodušnega očarljivca skriva brezobzirno strast do bogastva. Na zadovoljstvo vseh dobro v njem premaga zlo in vse se konča, kot se za pravljično zgodbo spodobi. Z oskarjem nagrajena igralka in scenaristka Emma Thompson (Razsodnost in rahločutnost, Veliko hrupa za nič) je pogumna in vihrava kapitanka Amelia, ki zna vedno ohraniti mirno kri in trezno glavo. Lahko bi rekli, da je gospodična Thompson v Amelijin lik vnesla ravno pravšnjo mero razsodnosti in rahločutnosti. David Hyde Pierce (ki na televizijskih ekranih navdušuje gledalce kot dr. Niles Crane v nanizanski Frasier) je opremil lik pedantnega in strogega astrofizika dr. Dopplerja ter mu pritaknil dobršno mero humorja, dramske napetosti in ščepca romantične zaljubljenosti. Dr. Doppler po dolgoletnem ždenju med knjigami končno dobi priložnost za resnično spoznavanje vesoljskih razsežnosti, ko denarno podpre odpravo na skrivnosti planet zakladov. Izvrstni komik in igralec Martin Short (kdo bi ga pozabil kot histeričnega mojstra za organizacijo porok v Nevestinem očetu I. in II.) je postal manični bio-elektronski navigator B.E.N., ki sam samcat "živi" na Planetu zakladov, dokler tja ne pripluje Jimova odprava. Njegove dialoge polnijo živčni vzkliki ne, ne in ne, saj ga muči kratki stik v elektronskem spominu in strah pred dotikanjem in govorjenjem, čemur je kriva depresivnost zaradi dolgotrajne osamljenosti.

Ob njih pa ne smemo pozabiti na Patricka McGoohana, ki je uglasil Billyja Bonesa, zadnjega preživelega iz Flintove druščine, pa z emmyjem nagrajenega igralca Roscoja Leeja Browna, ki je znal dodati dostojanstvo in vzvišenost liku Amelijinega pribočnika gospoda Arrowa. Laurie Metcalf se je po sodelovanju pri Disneyevem Svetu igrač, kjer je posodila glas Andyjevi mami, znova pridružila ekipi kot Jimova mama. Očitno so ji materinske vloge pri Disneyju nekako usojene. Najbolj srhljiv med vsemi pa je Michael Wincott (Robin Hood, Osmi potnik 4: Vstajenje) kot Scroop, brezobzirni, pajku podobni pirat, ki je zapisan zlobi in izdajstvu.

Planet zakladov je, kot zagotavljata Musker in Clements, Stevensonov Otok zakladov z nenavadnim preobratom. Zgodbo sta postavila v znanstveno fantastično okolje brezmejnih galaksij. "Najina osnovna zamisel je bila, da zapustimo nam znano osončje in celo ozvezdje, in se podamo v vesolje, ki ni ne v prihodnosti, ne v preteklosti, temveč izključno v naši domišljiji. Od nekdaj sem si želel ustvariti nekaj podobnega, nekaj brezčasnega. Stevensonov roman se mi je zdel prava priložnost za to, saj gre za prihodnost s perspektive realnosti 18. stoletja. Ni računalnikov, mikrovalovnih pečic, televizij in podobnih tehnoloških inovacij sedanje dobe. Naredili smo film tak, kakršnega bi napisal R. L. Stevenson, če bi se podal v vesolje, namesto na neodkrit otok nekje v oceanu na Zemlji. V tem vesolju obstaja zunanja atmosfera (imenuje se eterium), ki našim junakom omogoča dihanje. Prav tako je ta svet poln elementov v tako imenovanih "retro kombinacijskih podobah", ki se močno naslanjajo na preteklost in dajejo slogu toplino, ki je znanstveno fantastične zgodbe običajno nimajo."


Nazaj