Zapustil nas je dragi prijatelj in sodelavec Aleš Doktorič, profesor, publicist, kulturni producent, predsednik Kinoateljeja. Zadnje slovo bo v četrtek, 5. januarja 2023, žara bo od 10.30 dalje v kinodvorani Hiše filma - Palazzo del Cinema v Gorici, kjer bo ob 11.00 sledila žalna seja, ob 12.30 pa pokop na goriškem pokopališču.
Biti državljan sveta ali kozmopolit, kot so nekdaj temu rekli, ne pomeni biti razseljena, izkoreninjena oseba, oseba brez izvora, brez zgodovine. Če ne veš, kdo si, od kod si, ne znaš niti najti pot do drugih, ne moreš stopati z njimi v dialog, ne moreš si z njimi izmenjati globljih izkušenj niti ne moreš z njimi ustvariti tesnejših vezi. Tudi kozmonavt je nekdaj od nekod odplul in bo po svojih poletih nekam pristal. Te pronicljive besede je Aleš izbral v zadnjem zapisu, objavljenem pod streho Kinoateljeja. Ko je vijugal in nadgrajeval misli med gostobesednim pretakanjem jezikov in značilnim gestikuliranjem, so njegove povedi bile vedno globoke, duhovite in razumljive tako izpod peresa kot ob mikrofonu.
Zapustil nam je bogato dediščino, ki ni samo intelektualna. Vodenje Kinoateljeja je prevzel od vzornika Darka Bratine in druščino cinefilov, ki je skrbela v prvi vrsti za promocijo slovenskega in avtorskega filma, popeljal do dragocenih izkušenj na področju produkcije, publicistike, raziskovanja in izobraževanja. Delil je z nami širino pogleda in upoštevanje različnosti ter ustrezno tolmačenje sedanjega trenutka in razumevanje časa, v katerega bomo šele vstopili. Od kod je odplul in kakšno dediščino nam je zapustil, dobro vemo, kam ga bo zaneslo in kje bo pristal, bomo mogoče enkrat le uzrli v temi filmske dvorane, doma na Travniku.
Aleš Doktorič je diplomiral iz zgodovine filma z diplomsko nalogo o opusu Jožeta Babiča na Filozofski fakulteti v Trstu. Več generacij dijakinj in dijakov ga je vzljubilo kot profesorja književnosti, latinščine in zgodovine umetnosti na klasičnem liceju Trubar in na družboslovnem liceju Gregorčič ter na slovenskih šolah v Trstu. Objavljal je članke v različnih časopisih in revijah, več desetletij pa je sodeloval s Primorskim dnevnikom, kjer je prispeval kolumne za rubriki Most'n roll in Levo od osi. Pri krovni organizaciji SKGZ je bil odgovoren pri komisiji za vzgojo in izobraževanje. Pri srcu pa mu je bila tudi glasba. Na Glasbeni matici je nekaj časa poučeval, dolgo let je bil tudi njen odbornik. Njegovo ime pa ostaja povezano predvsem s Kinoateljejem. Leta 1981 je sodeloval pri izvedbi prve retrospektive slovenskega filma v Gorici. Bil je predsednik društva skoraj petindvajset let. Kot producent je pripomogel k realizaciji približno dvajsetih avdiovizualnih del (Moja Meja, Mesto na Travniku, Mala apokalipsa, Onstran žice, Miren dan idr.). Njegovo delo se je torej osredotočalo predvsem na pripovedovanje o čezmejni identiteti skozi filmske podobe in v tem pogledu se ga spominjamo kot pomembne osebnosti za razvoj dejavnosti združenja Hiša filma – Palazzo del Cinema v Gorici.
Namesto cvetja lahko darujete za sklad za spodbudo mladim ustvarjalcem in raziskovalcem na področju avdiovizualne produkcije. Darove lahko nakažete na namenski bančni račun: IBAN IT30T0548412401CC0011101924 (BANCA DI CIVIDALE, SWIFT: CIVIIT2C)
