Ljubljana, 5. December 2022 – Planet Zemlja je vedno bil živ planet, ki uničuje vse, kar mu utegne škodovati. V petek, 16. decembra, ob 21.00 uri na programu Viasat History, bo prikazan najnovejši dokumentarni film Zgodovina matere Zemlje. Priznana zgodovinarka Bettany Hughes bo skušala razvozlati resnico, ki spremlja legendo. Vse to s pomočjo vrhunske znanosti, ki bo sledila odgovoru na odločujoče vprašanje: ali je planet Zemlja čuteče bitje? V našem članku razkrivamo nekaj presenetljivih ugotovitev raziskovalke Bettany Hughes.
Mati narava vedno komunicira z nami
Po mnenju starih Grkov je bila prvo božansko bitje, mati vseh bogov, sama mati narava, boginja po imenu Gaja. In bila je zelo resna: ustvarila je življenje in smrt in tako so stari Grki, ki so že v bronasti dobi spoznali, da ljudje z gradnjo mest, industrijsko proizvodnjo in trgovanjem z luksuznimi dobrinami po celinah, uničujejo Zemljo. Opozorilo je izrazila tudi sama Gaja in jim zagotovila kazen. Toda ali je res komunicirala z nami?
Mnogi menijo, da se je onesnaževanje Zemlje začelo z industrijsko revolucijo, vendar je znanost dokazala, da so se ravni onesnaženosti v starih časih dvignile veliko višje, kot smo menili do sedaj. Znanstveniki so analizirali ledena jedra iz Grenlandije, in ugotovili, da od leta 1000 pred našim štetjem in vse do danes, nenehno narašča vsebnost svinca, ki je povezana predvsem z obdobji miru, novimi tehnologijami ali odpiranjem novih rudnikov. To nam pove vse o tem, kako zlahka lahko ljudje onesnažimo tudi najbolj oddaljene dele Zemlje. Celo skozi ledena področja na Grenlandiji nam je Gaja govorila, kaj se dogaja z našim planetom. In ljudje so jo nekdaj poslušali.
Od antropocentričnega pristopa do hipoteze o Gaji
Čaščenje matere Zemlje se je končalo, ko se je 'v mestu‘ pojavil Kristus, saj je tedaj krščanstvo zavračalo pogansko razmišljanje in je namesto tega prevzelo barvito pripoved o življenju, smrti in ponovnem rojstvu ter tako skušalo gojiti moč posameznika in s tem našo samozavest, ki naj bi obvladovala naravo. Descartes, je dejal: 'Mislim, torej sem‘ ter s tem populariziral zamisel, da nismo del narave, ampak smo ločeni od nje. To pomeni, da v Descartesovi dobi onesnaževanja in kolonizacije
niso dojemali kot zločina proti bogovom, ampak kot poslanstvo pravičnih. Leta 1968, ko smo s satelita Apollo Eight prvič videli slike oddaljene Zemlje, se je pogled na naš planet dramatično spremenil. Leta 1970 se je na dan Zemlje na ulicah pojavilo 20 milijonov Američanov in nasprotovalo 150-letnemu industrijskemu razvoju, nekaj let kasneje pa se je rodila tako imenovana hipoteza o Gaji. Hipoteza predpostavlja, da se Zemlja in njeni biološki sistemi obnašajo kot ogromna enotna entiteta, ki
ustvarja in ohranja svoje pogoje znotraj meja, ki so primerna za življenje. Nekateri sodobni raziskovalci so to teorijo preskusili in dobili izjemne rezultate.
Po besedah znanstvenika Tima Lentona, ki se ukvarja s podnebnimi težavami, in ki je dodal svoj prispevek k seriji Razkritje Gaje, smo del med seboj povezanega sistema, živih in neživih elementov. Vse je del sistema recikliranja: na primer, močvirja reciklirajo železo, nato železo doseže reke in potem morje, kjer lahko ta hranila napajajo tudi fitoplankton. In ker polovico naše oskrbe s kisikom pridobivamo iz planktona v oceanu, smo mi in vsa narava odvisni od tega. Po Lentonovem mnenju Gaja nima zavesti, je pa čutna, polna povratnih zank, ki se vedno prilagajajo spremembam. Nedavne raziskave pa kažejo, da gre za komunikacijo, nekakšno nevronsko mrežo pod tlemi. Pod zemljo, ki povezuje korenine rastlin in dreves, je zapleten labirint cevovodov gliv. Vse to je enakovredno več kot 19.000 kilometrom pod vsakim korakom, ki ga naredimo. Ta sistem, ki posreduje informacije, je podoben človeškim možganom. Je lahko to omrežje Gajin organ, ki je sposoben razmišljanja?
Serija Zgodovina matere Zemlje bo zagotovila odgovor na to vprašanje – v petek, 16. decembra, ob 21.00 uri samo na Viasat History.
